LJUBLJANA – Nova generacija SLS meni, da bi se moralo študentsko delo popolnoma ukiniti, vendar postopoma. Kot so prepričani, bi bilo treba s prvim ukrepom iti v smeri ukinitve začasnega in občasnega dela dijakov, naslednji ukrep v obliki zmanjšanja obsega ur študentskega dela, tako da bi študentje prek študentskega dela nadomeščali bolniške redno zaposlenih delavcev ali porodniške. NG SLS meni, da bi se študentsko delo moralo opravljati le v času počitnic, kar bi pomenilo redno in kakovostnejše opravljanje terciarnega izobraževanja.
Delodajalec bi plačeval prispevke
Podpirajo pa vključitev študenta, ki opravlja začasno in občasno delo, v socialna zavarovanja ter plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. »Vendar bi po našem mnenju to moral plačevati delodajalec in ne posrednik, saj to pomeni, da bo imel posrednik dobiček,« pravi podpredsednik NG SLS Daniel Valentine in dodaja, da jih v vladnem predlogu zakona o začasnem in občasnem delu dijakov in študentov moti, da opravljene ure dela niso vštete v delovno dobo.
Večji odstotek v sklad za štipendije
NG SLS vztraja, da posrednik ne sme plačevati nobene dajatve ali ustvarjati dobička, zato bi bilo bolj smiselno, če bi dajatve plačeval kar delodajalec sam, verjamejo pa, da bi s tem povečali zaposlitev mladih. Ob tem opozarjajo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da je razdelitev dajatve od 7,5 odstotka nepravična in nepoštena in da bi večji del dajatev moral romati skladu RS za štipendije. »Groza nas je misli, da bi od povprečne študentske plače, ki lahko znaša 400 evrov mesečno, šlo kar 15,99 evra za študentske servise in borih 4,2 evra skladu RS za štipendije,« ob tem dodaja podpredsednica NG SLS Senta Domjan.
Verjamejo, da študentsko delo prinaša začasen dobiček socialno šibkejšim študentom, katerih starši ne morejo nositi bremena, ki ga zahteva študij. Kot pa dodajajo, bi v primeru, če bi bila večina dajatev namenjena skladu za štipendije, študentu ne bi bilo treba več opravljati začasnega in občasnega dela, saj bi mesec lahko preživel zgolj s štipendijo.
So proti temu, da bi delali Erasmus študenti
Vladni predlog pa se dotika tudi Erasmus študentov in jim omogoča začasno in občasno delo v naši državi. To se zdi NG SLS »povsem nesmiselno in nelogično, kajti tuji študentje prejemajo štipendijo svoje države in še Erasmus štipendijo, kar lahko nanese tudi do 800 evrov mesečno. Poleg tega pa lahko tuji študentje zaprosijo še za štipendijo od RS.«
Vprašanje za ministrico Kopač Mrakovo
Zato se vprašujejo, ali mogoče s takimi ureditvami in zakoni Slovenija nudi boljše pogoje tujim študentom kot našim, ki študirajo po istem programu v tujini. To vprašanje zastavlja Domjanova pristojni ministrici Anji Kopač Mrak. In dodaja: »Sramotno je, da se v Sloveniji še vedno vprašujemo in vedno znova poskušamo preoblikovati zakon o študentskem delu v tej smeri, da trpi zaposljivost mladih, ki ne more upasti pod 20 odstotkov. Žalostno je, da se vlada ter ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS ne zavedata katastrofalnih posledic brezposelnosti mladih ter kar naprej omogočata, da se bo to v prihodnje še povečevalo. To bo storilo ravno študentsko delo.«
Zavzemajo se za spremembo štipendijske politike v smeri povečanja štipendij, »da bo študent lahko postal študent in ne mali mezdni delavec. In pustimo, da bodo tisti, ki so diplomirali ali končali srednje poklicne šole, dobili zaposlitev. Samo tako je mogoča gospodarska rast. Vse ostalo je večanje luknje v gospodarskem finančnem primanjkljaju,« so še prepričani v Novi generaciji.
