Nova cukerca bi dala 100.000 ton sladkorja

ORMOŽO – Nova tovarna sladkorja v Ormožu bi, če bi jo zgradili na lokaciji nekdanje cukerce, kot so fabriki pravili domačini, stala 136,000.000 evrov. Tako pravijo na Združenju pridelovalcev sladkorne pese, ki so jo še leta 2006 nekoč pridelovali kmetje po vsej Prlekiji, Prekmurju in Ptujskem polju, nazadnje tudi na Dolenjskem in Gorenjskem.

Bila je edinstvena tovarna v regiji, ki je lahko na polni moči proizvedla 50.000 ton sladkorja na leto in takrat zagotovljala več kot 70 odstotkov porabe sladkorja v Sloveniji, ki danes med drugim znaša 90.000 ton. V najboljših časih je zaposlovala več kot 300 delavcev, leta 2006, ko smo jo obiskali v zadnjih dneh delovanja, jih je v njej delalo manj kot 200.

Kot nam je povedal podpredsednik združenja Franc Veršič, so kmetje sladkorno peso v najboljših časih pridelovali na 10.000 hektarjih polj, leta 2006 le še na 6000 hektarjih.

Kljub sorazmerno nizki ceni, ki je takrat znašala več kot 30 evrov za tono, so jo začeli sejati tudi Dolenjci in Gorenjci. Transportni stroški? smo povprašali Veršiča.

»Na neki način se je očitno splačalo,« nam je odvrnil, kar bi lahko pomenilo, da je bila sladkorna pesa za kmete priložnost, da zasejejo kakšno njivo in zaslužijo za davke. Plačila so bila namreč redna. Pa se ni izšlo. Nihče tega ni razumel, niti vodstvo lokalne zadruge, ki je dobila v last več kot 50 odstotkov tovarne, še manj pa država in kmetijsko ministrstvo, prav nikjer se ni našel človek, ki bi rekel: »Fantje, ne ga biksat, cukerca ni na prodaj.« Podobno smo lani prodali Ljubljanske mlekarne.

Tovarno sladkorja Ormož so tako leta 1997 prodali nizozemski korporaciji Cosun, cukerca je obratovala še nekaj let, in ko so kmetje in lokalni prebivalci že mislili, da bodo še naprej hodili na delo oziroma pridelovali peso, je Slovenija prodala kvoto sladkorja in Nizozemci so cukerco razgradili. Tako je to, če se prodaš za male pare! Vsi so dobili odpravnine, delavci in kmetje, nekateri so bili prav veseli. Toda v nekaj letih se je situacija spremenila, zlasti tako, da je trenutna odkupna cena sladkorne pese na Nizozemskem 60 evrov, včasih doseže celo 68 evrov za tono.

Kot nam je povedal Veršič, pri sladkorni pesi povprečni pridelek znaša 50 ton na hektar, kar za kmeta pomeni 3000 evrov prihodka. »Od tega je dobrih 60 odstotkov stroškov,« dodaja Veršič. Kmetu torej ostane 1000 evrov zaslužka na hektar. »V primerjavi s pšenico je razmerje tri proti ena, kmet pri pšenici zasluži dobrih 300 evrov.«

Kot nam je povedal tajnik združenja Vladimir Hunjadi, zdaj intenzivno iščejo lokacijo za novo tovarno. »Če nam sedanji lastnik Cosun ne bo prodal zemljišča nekdanje tovarne, bomo morali poiskati novo.« To bo sicer podražilo gradnjo za dobrih 30 milijonov evrov, a Veršič pravi, da so odločeni iti do konca. Neuradno smo izvedeli, da je nova mogoča lokacija bližje Ptuju. Kako dolgo bi trajala gradnja?

»Od trenutka izbire lokacije bi priprava dokumentacije trajala tri leta, gradnja pa naslednji dve leti,« nam je odločno zatrdil Veršič.

In denar? Za tovarno se menda zanimajo investitorji iz Amerike, Azije, Evrope...