Nova črna gradnja, občina ne more nič?

PIRAN – Ali v bližini Padne, ki spada med bisere istrskih vasi in je zato razglašena za kulturni spomenik prve kategorije, raste nova utrdba, podobna vikendu oziroma sušilnici za sadje Vitoslava Türka v Parecagu? Na to nas je opozoril bralec, ki je o tem obvestil tudi piransko občino.

Občinarji bojda še zvezanih rok

Že tloris pozidanega dela pove, da ne gre za pomožni kmetijski objekt, temveč da bo na tem kraju zrasla prava utrdba. Takih je na širšem območju Padne več, videz vasi dodatno kazijo oblečeni bivalni zabojniki, lesene brunarice v gorenjskem stilu, ob katerih po navadi prezimujejo čolni, kar je vse zraslo na črno.

Bralec med drugim navaja, »da se v bližnjih vaseh (v mislih je imel najverjetneje istrskih, op. p.) gredo turizem, a za naravo jim ni mar«. Sklene, da ob vsem tem župan oziroma piranska občina, kamor s posegi v prostor spadajo najbolj oblegane zaledne vasi, proti takim divjim posegom v naravo ne reagirata. Ob zadnjem grobem posegu je na to opozoril tudi piransko občino.

To je potrdila tudi Slavica Tucakov, ki na občini skrbi za stike z javnostmi. Odgovorila nam je, da so pismo res prejeli in ga s prijavo takoj posredovali gradbeni inšpekciji. Pravi, da imajo na občini pri takih posegih tako rekoč zvezane roke in ne morejo učinkovito posredovati. Da bi vsaj formalno preprečili divje posege v okolje, so ravno v torek na seji občinskega sveta sprejemali odlok o možnosti gradnje pomožnih objektov na kmetijskih zemljiščih, ki glede na kvadraturo kmetijske površine omejuje površino pomožnega objekta. Skozi je šlo prvo branje, kdaj bo odlok sprejet, še ni znano.

»Odlok zagotovo ne bo preprečil stihijske gradnje vikendic in drugih pomožnih objektov v zaledju piranske občine. Iskreno povedano, domačini pljujemo v lastno skledo, ko za pet, deset ali 20 evrov za kvadratni meter prodajamo obdelane ali neobdelane kmetijske parcele, vedoč, da bo kupec na njih postavil najmanj počitniško prikolico. S tem razgrajujemo svojo naravno in kulturno dediščino,« je prepričan domačin iz Padne, ki ni želel biti imenovan. Povedal nam je še, da je kljub krizi pritisk na istrsko območje še vedno izjemno močan.

Le ohranja dediščino?

Brez radikalnega ukrepa in vzpostavitve reda na državni ravni, kot so se na primer že pred leti lotili v avtokampih sosednje hrvaške Istre, stihije in anarhije ne bomo rešili. Toda v Sloveniji očitno ni volje, da bi stvari postavili na mesto, je prepričan domačin.

Pri najnovejši črni gradnji, ki ob pešpoti med Padno in Novo vasjo tik pod padenskim vaškim pokopališčem bode v oči, smo prišli tudi do graditelja objekta, domačina Lorija Marina, ki zdaj prebiva in dela v Ljubljani.

»Tu razpolagam s 1600 kvadratnimi metri zemljišča, s partnerico sva od sklada kmetijskih zemljišč zakupila dodatnih 5000 kvadratnih metrov, na katerih nameravava posaditi oljke. Ko sem spraševal naokoli, kakšen objekt bi lahko postavil, sem dobil odgovor, naj postavim preprost objekt. Beton sem uporabil le za temelje, navzven bodo odprti le vhodna vrata in okno. Vse skupaj bo prekrito z zemljo. Objekt bi služil kleti, spravilu kmetijske mehanizacije in orodja, en del, ki bi bil tudi prekrit z zemljo, pa bi bil namenjen najskromnejšim bivalnim razmeram, ko bi bila v Istri. Okolico nameravam urediti po najboljših močeh za ohranjanje naše naravne dediščine. S partnerico se udeležujeva predavanj v Vodnjanu pri Pulju, kjer je govor o obnavljanju istrske dediščine. Take prenove se nameravava lotiti tudi v slovenski Istri. Zavedam se, da sem storil napako, ker nisem iskal nobenega soglasja za gradnjo, toda zagotavljam vam, da z dograditvijo z zemljo prekriti objekt ne bo niti najmanj skazil okolja, obratno, pomenil bi izboljšanje njegovega zunanjega videza,« pravi Marin in končuje z besedami, da bo opustil vse svoje načrte, če bo moral po prijavi piranske občine načrtovani objekt porušiti: »Pa naj robida zaraste okolico.«