LJUBLJANA – Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je kot drugostopenjski pritožbeni organ 24. oktobra 2012 odpravilo okoljevarstveno soglasje za prenovo Plečnikovega stadiona, izdano konec maja, ter v ponovni postopek in odločanje zadevo vrnilo Agenciji RS za okolje (Arso). »Člani Koordinacijskega odbora stanovalcev Fondovih hiš, ki smo v postopku pridobili položaj stranskih udeležencev, obžalujemo takšno polovično odločitev, saj je ministrstvo kot razlog za odpravo soglasja na prvem mestu navedlo postopkovno nepravilnost neseznanitve stranskih udeležencev z zadnjo različico poročila o vplivih na okolje, ključne pripombe o nezakonitosti in nedopustnosti posega pa je bodisi zavrnilo bodisi se razglasilo za nepristojno. Strinjalo se je predvsem s pritožbenimi navedbami o pomanjkljivi presoji vpliva hrupa, glede trditev o nedovoljenem poseganju v podtalnico pa je zaradi zahteve po razveljavitvi vodnega soglasja začelo ločen upravni postopek,« je sporočil koordinacijski odbor stanovalcev Fondovih hiš.
Spet ga bo dobil
V ponovljenem postopku lahko z veliko gotovostjo, tako menijo stanovalci, pričakujemo vnovično izdajo okoljevarstvenega soglasja ob doslednem upoštevanju določb zakona o splošnem upravnem postopku ter s strožjimi in natančneje opredeljenimi omilitvenimi ukrepi. »Odprava soglasja tako pomeni le podaljšanje agonije propadanja stadiona, o usodi katerega bo očitno odločeno šele na upravnem ali celo ustavnem sodišču. Glede poročila o vplivih na okolje ministrstvo vztraja pri stališču, da ga lahko izdela vsakdo, torej tudi osebe, ki niso vpisane v register izdelovalcev okoljskih določil, čeprav tega zakon po izteku prehodnega obdobja ne dopušča. Pri tem je zaobšlo tudi ugotovitve upravne inšpekcije, ki je potrdila, da je to zakonsko določbo treba spoštovati in ministrstvu naložila čim hitrejšo pripravo takega registra,« dodajajo.
Šele na sodišču
Ministrstvo se, kot pravijo stanovalci Fondovih hiš, ne želi spuščati v presojo skladnosti posega s pravnim režimom varstva kulturne dediščine. Po mnenju ministrstva se niti člani javnosti, ki se kot stranski udeleženci vključijo v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja, nimajo pravice pritoževati glede upoštevanja varstva kulturne dediščine oziroma zahtevati vsebinske presoje. »Takšno mnenje je v neposrednem nasprotju z Aarhuško konvencijo, katere podpisnica je tudi Slovenija. Pravno najmanj sporno je sicer stališče ministrstva, da nezakonitosti občinskega podrobnega prostorskega načrta ne bo obravnavalo kot predhodno vprašanje oziroma da za to ni pristojno. Vendar to tudi pomeni, da glavne nepravilnosti, zaradi katere je načrtovani poseg nedopusten – ker temelji na nezakonitem prostorskem aktu – ne bo mogoče reševati v okviru upravnega postopka, ampak šele v upravnem sporu na sodišču,« pravijo.
Ministrstvo je hkrati z odpravo soglasja Arsu naložilo, da v ponovljenem postopku dopolni poročilo z ocenami vpliva drugih posegov, povezanih s prenovo stadiona, o tako dopolnjenem posegu pridobi mnenje ministrstva za zdravje ter potem stranske udeležence seznani z zadnjo različico poročila, razlagajo stanovalci Fondovih hiš. Pri presoji vplivov na okolje mora Arso posebno pozornost posvetiti hrupu, kar vključuje tudi presojo vpliva hrupa med obratovanjem stadiona, ne le med gradnjo, odločbo pa mora dovolj temeljito obrazložiti, da bo mogoče presojati pravilnost in zakonitost njenega izreka. »Člani Koordinacijskega odbora znova ugotavljamo, da je bil izvirni greh storjen s sprejetjem občinskega podrobnega prostorskega načrta za Plečnikov stadion. Ta je bil pripravljen po željah investitorja in omogoča prevelik poseg na premajhnem prostoru tik ob stanovanjski soseski, hkrati pa ne spoštuje varstvenega režima za kulturni spomenik. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in Arso se sklicujeta na veljavnost tega prostorskega akta ter ne upoštevata, da obstajajo utemeljeni razlogi za dvom o mnenjih ministrstva, pristojnega za kulturo, čeprav sta seznanjena z dejstvom, da je družba Bežigrajski športni park prek ljubljanskega župana naročala, kakšno stališče morajo glede skladnosti načrtovane gradnje z odlokom o razglasitvi za kulturni spomenik zavzeti strokovne službe ministrstva za kulturo,« poudarjajo.Izvirni greh
Temelji na nezakoniti pravni podlagi
»Na primeru Plečnikovega stadiona tako postaja očitno, zakaj se toliko investicij v Sloveniji vrti v začaranem krogu. Investitor v želji po čim večji donosnosti naložbe sklepa tihe dogovore z oblastniki, da bi izsilil tak projekt, ki ni skladen s predpisi. Ko se državni uradniki uklonijo takšnemu ali drugačnemu prepričevanju in je pridobljeno ključno soglasje, se v nadaljevanju vsi drugi uradniki sklicujejo nanj, vendar se postopek vedno znova ustavlja, saj temelji na nezakoniti pravni podlagi. Za prvi projekt prenove stadiona se je pri kulturnovarstvenem soglasju zataknilo že na ravni ministrstva, za zdajšnji projekt prenove pa se bo postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja najverjetneje ustavil šele na sodišču,« ocenjujejo.
Prepričani so, da bi drugod po svetu investitorju že na začetku odločno povedali, kaj sme in česa ne sme graditi, in po letu ali dveh bi lahko dobil vsa potrebna dovoljenja. »Medtem se v Sloveniji projekt prenove stadiona neuspešno vleče že pet let samo zato, ker se nekaterim zdi samoumevno, da jim ne bo treba spoštovati vseh predpisov in da bodo lahko celo gradili na tuji zemlji. Ko se zaradi tega začne zapletati, se začnejo pritoževati nad birokracijo. Tako država, ki je šla s svojim prizadevanjem, da bi investitorju ustregla, predaleč in ki si potem tega gordijskega vozla ne upa presekati, zapravlja svojo kredibilnost pred domačo in svetovno javnostjo,« zaključujejo.
