Nov daljnovod bi zadušil štiri vasi

ČRNOMELJ – V Črnomlju je bilo pred kratkim kljub obilici snega spet vroče, saj je kazalo, da bo občinski svet odločal o hudo sporni zadevi: določanju trase za dvakrat 110-kilovoltni daljnovod Kočevje–Črnomelj. Sporni je del v črnomaljskem delu občine, pravijo v civilni iniciativi, kjer se že kakšno leto upirajo sprejetju »najboljše« možnosti. 
Pred slabim letom – Slovenske novice so o tem pisale – se je zapletlo po javni obravnavi predloga dveh tras za novi daljnovod. »Takrat so prebivalci vasi, kjer naj bi trasi potekali, predlagali tretjo različico, ki naj bi šla severno, mimo naših vasi. Mi, prebivalci teh vasi, pa tam nismo bili,« razloži Vida Jerman Smolič, članica civilne iniciative: »Našo traso je postavila laična javnost, stroka pa jo je optimizirala, tako da je kar naenkrat postala najboljša.«

Ljudje iz vasi, kjer naj bi ta trasa potekala – torej iz Lokev, Rožanca, Sel pri Otovcu in Otovcev – so zbrali podpise in se organizirali ter začeli razlagati, da to niso sprejemljivi načini umeščanja tovrstnih objektov v prostor. Še posebno ne v njihovem primeru, ko že imajo obremenjeno okolje, saj na približno 300 metrih razdalje že potekajo daljnovod, podzemni telefonski vod, dva vodovoda, podzemni vod za elektriko in trije nadzemni nizkonapetostni električni vodi. »Študija ne vsebuje dozdajšnje obremenjenosti okolja,« opozarja Franci Jerman, član civilne iniciative, in nadaljuje: »Vsa Evropa poskuša tako obremenjena območja izboljšati. A ne pri nas: pri nas se želi to še poslabšati.«

»Poleg tega je območje, kjer želijo postaviti daljnovod, pomembno zaradi naravne in kulturne dediščine,« izpostavi Zdenka Knez, članica civilne iniciative. Tu oziroma v neposredni bližini so pravi kulturni biseri, saj je na tem območju najpomembnejši arheološki spomenik v Beli krajini, mitrej v Rožancu. Podoben zaklad je tudi železniški viadukt Otovec, ki je z 225 metri dolžine eden najpomembnejših objektov tehniške dediščine v Sloveniji. »Pa to ni vse,« razloži Knezova: »Tu so arheološko najdišče sv. Jernej, kar več cerkva, tu je življenjski prostor človeške ribice.« Tomaž Adlešič, predsednik Krajevne skupnosti Talčji Vrh, pa doda: »Na drugih dveh trasah pa se sklicujejo na vodovarstveno območje.«

Kablovod je predrag

Ker se je zgodba zapletla, je država postopke prenesla na lokalno raven, na občino Črnomelj, kjer naj bi odločitev o trasi sprejel občinski svet. Izbirali naj bi med štirimi različicami, saj se je pojavila še četrta, južna, ki je različica variante A. Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič razloži: »Odbor za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo pri občinskem svetu je predlagal varianto Severna A, ker poteka zunaj poselitvenih območij, se izogne ožjemu vodovarstvenemu območju najpomembnejšega vodnega vira Dobličica in tudi reši problem obstoječega daljnovoda pri zaselku User.«

Potem pa so to točko dnevnega reda vendarle umaknili in jo prestavili na marec. Še prej, 4. marca, bodo organizirali novo predstavitev študije različic, tako da bi le našli traso, ki bi bila sprejemljiva za vse.

»Vse trase, kjer naj bi daljnovod potekal, je treba optimizirati in potem izbrati najboljšo,« pravi Vida Jerman Smolič. Dodaja še, da je žalostno, da ne razmišljajo o pokablitvi, da torej daljnovoda ne bi zgradili klasično, ampak bi kable položili v zemljo. Daljnovod bi bil tako nemoteč za okolje. Evropa, dodaja Franci Jerman, ima vedno več električnih kablov v zemlji: »Švica, na primer, jih je imela leta 2007 kar 25 odstotkov v zemlji!«

Na Elektru Ljubljana, ki je investitor spornega daljnovoda, pravijo, da predlog kablovoda na trasi med Kočevjem in Črnomljem »ni argumetirana rešitev«, poleg tega pa je »izvedba daljnovoda kot kablovoda bistveno dražja, kar bi v končni fazi vplivalo tudi na povečanje cene omrežnine v RS«.

Toda če bi položili kablovod v delu, ki je moteč za ljudi, bi se zmanjšal tudi škodljiv vpliv sevanja daljnovodov, ki ga priznava tudi Svetovna zdravstvena organizacija, opozarjajo člani civilne iniciative: »A naša stroka škodljivih vplivov tako ali tako ne prizna.« Vsekakor nameravajo vztrajati, pravi Vida Jerman Smolič, iz preprostega razloga: »Mi smo primer, kako se tega ne dela: da ti sosed naredi traso, potem pa si ti izključen iz soodločanja.«