Notranjke kuhale kavro, moški so cvrli postrvi

CERKNICA – Notranjci niso trdi ljudje, kot mnogi zmotno trdijo, so namreč zelo prijazni, marljivi ter imajo kaj pokazati in ponuditi. S temi besedami direktorja Notranjskega parka Matevža Podjeda so pospremili letošnje dneve Notranjskega parka ob Cerkniškem jezeru. Sobota je minila v otroškem razpoloženju, saj so pripravili pravljične uprizoritve notranjskih mitov in legend in tako so navdušene otroke obiskali povodni mož Jezerko, družbo pa so mu delali še Butalci, polhi, žabe, pujsi, coprnice in Hribci, pridružil pa se jim je še ribič Pepe.

Nedelja je minila v občudovanju bisera med biseri, Cerkniškega jezera. Sicer pa imajo v Notranjskem parku še kaj pokazati, na primer Rakov Škocjan in Križno jamo, lahko se povzpnemo na Slivnico, domovanje čarovnic. Imajo tudi enkratni muzej Cerkniškega jezera z maketo, ki nam pokaže, zakaj in kako nastaja in odhaja presihajoče jezero.

Nedelja je bila pestra, saj so najprej pripravili pohod k podzemlju Velike Karlovice, opazovali so ptice in obročkanje, se s kolesi zapeljali do Rakovega Škocjana, drugi spet so se sprehodili po čebelarski učni poti. Nato so opoldanski uri primerno že sledili Okusi Notranjske, saj je zadišalo iz kotlov, cvrtnikov in pečic. Mnogi so se zapeljali z lojtrnikom okrog jezera, si ogledali muzej Cerkniškega jezera ter uživali v kulturnem programu domačij ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev.

Vse niti dogodka je prepletal direktor parka Matevž Podjed, ki nam je povedal, da Notranjski regijski park obsega 222 kvadratnih kilometrov: »Zajema celotno občino Cerknica razen nekaterih naselij. Imamo naravne vrednote, ki so simboli parka. Srce je Cerkniško jezero, imamo izjemno dolino Rakov Škocjan, Križno jamo, eno najlepših vodnih jam na svetu, tu so izjemni gozdovi Menišije in Javornikov, sicer žal nekoliko zdesetkani zaradi žleda in lubadarja, kjer še v relativnem miru živijo ris, medved in volk. Opozoril bi še na soteski Iške in Zale, bolj znani Ljubljančanom in Dolenjcem. Imamo izredno ptičje bogastvo, saj je bilo na Cerkniškem jezeru zabeleženih 280 vrst ptic, tu živita dve tretjini slovenskih dvoživk in metuljev. Nekaj je pomembno: nikdar ne smemo pozabiti, da ne gre samo za naravo, ampak da gre za izjemni preplet narave na eni strani in na drugi človeka, torej domačinov, ki tu živijo in so to naravo znali ohraniti. Danes bi lahko rekel, da trajnostno gospodarijo, ampak pred 200 in več leti tega niso poznali, delovali pa so že v tem smislu.«

Park ni le rezervat

Matevž Podjed je direktor Notranjskega parka postal pred tremi leti. »Dediščina, ki sem jo takrat prevzel, je bila izjemna,« poudarja sogovornik. »Fantje in dekleta, ki so bili zaposleni v parku, so se ukvarjali s tistimi stvarmi, ki so bile očem, predvsem pa lokalni javnosti, manj vidne. To je natančen popis stanja, kaj pravzaprav v parku sploh imamo. Zaposleni so to počeli več kot deset let. Imamo izjemen popis rastišč in to je temelj, da se lahko v strokovnem smislu znamo obnašati. Dediščina je bila dobra tudi za to, da jim je v preteklosti uspelo izpeljati dva projekta Life, v celoti namenjena območjem Natura 2000.«

Direktor je še povedal, da je bila to več kot dobra osnova. Tako so lahko na strokovnih temeljih začeli razmišljati v smislu, da Notranjskega parka ne vidijo samo kot rezervat, kamor ne bi smel priti človek, in da je nezaželen: »Začeli smo snovati razvoj znotraj parka in se dogovarjati z ljudmi, ki tu živijo in imajo kaj ponuditi. Tu smo torej zato, da pomagamo tem ljudem. Pomembno je, da znanje, ki ga imamo, prenesemo na turistične ponudnike, da ga predajajo naprej. Lani smo v sezoni začeli tematske nedelje, ko smo pripravili vožnje s čolni, s kanuji in celo z drevakom kot izjemno dediščino Cerkniškega jezera. Vendar smo vse to omejili na prostor, ki je z vidika varstva narave manj problematičen. Hkrati smo tem ljudem pomagali pri predstavitvi njihove ponudbe. Pomembno je, da vse to deluje, predvsem pa, da turizem nima prevelikih apetitov, saj bi stvari lahko kaj hitro pokvarili. Bistvo: nihče ne blodi tam, kjer bi človek lahko nevede povzročil škodo. Ne gre samo za naravo, temveč tudi za zasebno lastnino.«

Pomemben prispevek k uspehu sobote in nedelje Notranjskega parka so dali domačini, ki delujejo v številnih društvih, in številni zasebniki, ki imajo neverjetno ustvarjalno moč. Medtem ko so ženske pripravljale najrazličnejše dobrote, na primer snežniško kavro iz rumene kolerabe, krompirja, fižola in šunke, so moški cvrli postrvi. Domače pridelovalke so ponudile med in medene izdelke, mini potice z različnimi okusi, še posebno v zadnjem času vse bolj priljubljeno pirino moko, jabolčni zavitek ter druge dobrote. Notranjke in Notranjci so spretni rokodelci, ki so na stojnicah predstavili marsikaj lepega in uporabnega. Dokazali so tudi, da so izvrstni glasbeniki in pevci ter spretni ljubiteljski igralci.