Nore maškarade družijo Slovence in Hrvate

Leta 1991 je meddržavna meja skrčila dolgoletne sorodstvene, prijateljske in kulturne vezi Slovencev ter Hrvatov na območju Ilirske Bistrice, Kvarnerja in Kastava. Spremenila je dolgoletne navade, le pustu ni prišla do živega. Celo nasprotno, pustni most se je kljub temu utrjeval in ljudje na obeh straneh meje so ponosni na sodelovanje, ki ga prekine le pepelnica, ko puste po vseh vaseh zakopljejo.

Meja ni ovira

Bogata pustna tradicija je združevala, kar so politiki razdruževali. Obujene etnološke skupine Vrbovske šjme, Vrbišće šjme, podgrajski in hrušiški škoromati, šjme iz Huj ter s Pregarij in Velikega Brda na naši strani in devet zvončarskih skupin iz mejne občine Matulji na sosednjem Hrvaškem se redno izmenjujejo na karnevalih in prireditvah v obeh državah. Ledino tega sodelovanja je oralo bistriško turistično društvo s takratno predsednico Vojko Lenarčič na čelu, ko so na karneval Pust je pršu povabili maske iz sosednjih Šapjan, Žejan, Matuljev in od drugod.

»Zelo smo ponosni, ker nam je vsa ta leta uspelo ohraniti stike, ne samo zvončarskih, ampak tudi kulturne in športne. Dokazali smo, da nas povezujejo običaji in tradicija,« pove Marijana Kalčić Grlaš, direktorica matuljske turistične zveze. Prav ta zveza v Matuljih že od leta 1995 pripravlja prireditev Zvončarska smotra, na kateri se na pustno soboto predstavi od 15 do 17 zvončarskih skupin, od tega kar devet iz občine Matulji.

Zvončarji, ki so pod Unescovo zaščito nematerialne kulturne dediščine, prihajajo v skupinah, poimenovanih po vaseh: Rukavački zvončari, Zvonejski zvončari, Brgujski zvončari, Žejanski zvončari, Munski zvončari, Brežanski zvončari, Mučićevi zvončari, Zvončari Korensko in Vlahov breg, Frlanski zvončari. Na Zvončarski smotri se vsako leto predstavi ena izmed etnoloških skupin iz Ilirske Bistrice in na karnevalu Pust je pršu ena izmed devetih zvončarskih iz Matuljev.

Hrvati rajajo 
ob slovenski glasbi

Čez mejo, predvsem v krajih, ki jim pravimo Kastav, so pustu zapisani z dušo in telesom. Datumi, ko se začnejo pustna veselja, so od vasi do vasi različni. Nekateri začnejo za svete tri kralje, drugi za god sv. Antona, 17. januarja. Njihov odnos do pusta lepo osvetli rek: Bolje da selo odumre nego tradicija (Bolje, da odmre vas kot tradicija).

Središče pustnih zabav je vse od časov po drugi svetovni vojni vaški dom v Permanih, kamor zahajajo tudi številni Slovenci. Starejši se spominjajo norega pustnega časa, ko se je zaradi množice rajajočih na pustovanjih dvorana dobesedno tresla. No, tradicija še živi in letošnji organizator Oleg Medica je ponosen na Permane, dom ter na maske iz Slovenije in Hrvaške: »Veliko ljudi, predvsem v našem kraju, živi za pustni čas. Maske pripravljajo vse leto, saj vsak želi, da bi bila njegova najizvirnejša.« Medica je letos prvič prevzel izvedbo pustnih zabav v Permanih, saj zaradi nove zakonodaje in uvedbe fiskalnih blagajn na Hrvaškem organizator ne more več biti (pustno) društvo. Zgodi se, da je na zabavi v domu v Permanih tudi več kot polovica mask iz Ilirske Bistrice, iz Slovenije pa vozijo taksiji in avtobusi, polni naših maškar. Oleg Medica je ponosen na to: »Ljudje iz Ilirske Bistrice že mnogo let prihajajo v Permane. To se mi zdi zelo pomembno, ne samo zaradi zabave, ampak tudi zaradi zbliževanja ljudi, saj so si zelo podobni. Velikokrat sem govoril z Bistričani in povedali so mi, da so bili v času nekdanje države veliko bolj povezani in da so se veliko več družili. Menim, da se s pustom to vrača. Dokaz je mnogo ljubezni in mešanih zakonov z obeh strani meje. Zanimivo pa mi je še nekaj, namreč, pri nas na Hrvaškem ob pustu po domovih in na javnih zabavah poslušamo prav slovensko narodno glasbo.«