None si vtetovirajo začetnice vnukov

»Ko si narediš prvi tatu, ugotoviš, da jih hočeš še več,« trdi dekle, ki v studiu za izdelavo tetovaž potrpežljivo čaka, da pride na vrsto. Na zgornjem delu roke pokaže angleški napis, zdaj pa si želi, da bi imela še na temenu modro solzico in verz popularne pesmi. »Tetovaže imajo za ljudi različne pomene, tudi v zgodovini je bilo tako. Pri sebi in strankah opažam, da se bolje počutimo v svoji koži, saj menimo, da imamo na sebi nekaj lepega, kar nam veliko pomeni in nas dela posebne,« v Kopru pojasni umetnica tetoviranja Tamara Anžič Marinšek.

Mladoletnih večinoma ne tetovira

»Ne sprejmem vsakega, ki pride v moj studio. Mladoletnih načeloma ne tetoviram, izjemo lahko naredim le pri sedemnajstletnikih. Prav tako ne tetoviram obraza, če stranka nima predhodnih izkušenj s tetovažami. Tega se držim tudi, ko gre za vrat ali prste,« pripoveduje Tamara. Po njenih besedah se marsikdo ne zaveda, kakšen učinek ima lahko tetovaža na druge in potem ugotovi, da je storil napako. Recimo, ko išče službo. Ali pa se z leti izkaže, da nekoč najbolj priljubljena glasbena skupina ali verz, lahko tudi ljubljena oseba, izgubijo takratni pomen. »O svojih tetovažah sem razmišljala dlje, tudi kakšno leto, preden sem si jih dala narediti. Imam pa tudi take, ki sem jih prekrila oziroma si jih bom dala lasersko odstraniti,« razlaga.

Na sebi 
umetniško delo

Tamara ima vzdolž desne roke vtetovirano podobo dekleta. »To je delo vrhunske umetnice iz Londona. Nanjo sem čakala leto in pol. Gre za umetniško delo, ki ga imam na sebi, podobno, kot če bi kupila sliko priznanega avtorja,« razkrije. O cenah ne želi govoriti, češ da so odvisne od vloženega dela in kakovosti izdelka, najcenejša tetovaža pri njej pa stane osemdeset evrov. Potarna sicer, da je morala v zadnjem času cene nekoliko spustiti, razlog je bil padec standarda zaradi krize. Povpraševanja pa je dovolj.

Moda in bolečina

Trendi pri tetovažah se v zadnjih letih hitro spreminjajo. »Japonskih pismenk skorajda ne delamo več, nekaj časa so bile zelo popularne arabske črke. Med mladimi prevladujejo različni napisi, verzi … Trenutno je, na primer, v modi, da imaš vtetoviran znak za neskončnost na zapestju,« našteva. Pri tetoviranju, predvsem, če gre za velike tetovaže, je treba računati tudi na bolečino. »Ko sem si dala potetovirati prste, sem mislila, da bom pobegnila s stola. A sem na koncu le zdržala,« opiše lastno izkušnjo. »Zgodilo se mi je tudi, da sem po tetovaži dobila vročino in sem zaradi občutljive kože imela vse vneto, a sem na koncu vedno ocenila, da je bilo vredno,« zagotavlja.

Iskanje meja

»Od vedno me je zanimalo, kaj vse zmoreta človeško telo in um, kje so meje,« razmišlja Eleonora Žagar - Lea Piercing, predsednica Združenja telesnih modifikatorjev Slovenije. Srkne naravni pomarančni sok in nadaljuje: »Pri telesnih modifikacijah gre za zelo širok pojem, obsegajo od piercinga (prebadanja z nakitom, op. p.) in tetovaž, pa do telesne suspenzije (visenju na kavljih, op.p.) in drugih oblik eksperimentiranja z lastnim telesom.« Tudi če se tovrstne prakse povprečnemu človeku zdijo precej nenavadne, postajajo vse bolj priljubljene med mladino in (tovrstno) liberalno usmerjenimi posamezniki.

Individualnost in svoboda

Prek telesnih modifikacij se individualno izraža in se čuti svobodno. Kot zanimivo izkušnjo navede performans na konvenciji o tetovažah v Københavnu, kjer je s kolegico visela na desetih metrih višine, pod njima pa je bila navdušena publika. Performanse s suspenzijo pa rada izvaja tudi na koncertih s svojo glasbeno skupino. »Ko si v zraku, se pod kožo ujame zrak, zaradi adrenalina, endorfinov in kemičnih reakcij v možganih bolečina izgine,« navdušeno razlaga. Lea sodeluje tudi pri organiziranju suspenzij – na leto se za to odloči od 10 do 15 ljudi, interes pa narašča.

Ne zmeda, v glavi je disciplina

»Če si potetoviran in preboden z nakitom, ljudje nate večinoma gledajo s predsodki. A zase točno vem, da mi ni žal za nobeno stvar, ki sem si jo naredila (mimogrede pokaže implantirano srce iz silikona za ušesom in poseben magnet, ki ga ima v prstu). Vsaka ima zame določen pomen oziroma me na nekaj spominja. V svojem telesu se zelo dobro počutim,« zagotavlja 40-letnica, ki bi ji brez težav dal deset let manj. Kot pravi, je zelo disciplinirana oseba, saj sicer fakirskih veščin, ki zahtevajo premagovanje oziroma vplivanja na bolečino, nikoli ne bi mogla obvladati.

Ni se jih lahko znebiti

Tisti, ki se želijo okrasa na svoji koži za vedno znebiti, se soočijo s tem, da to ni tako preprosto, meni Uroš Ahčan, specialist plastične, rekonstukcijske in estetske kirurgije. Med možnostmi za odstranitev tetovaž se je v zadnjih letih zelo uveljavil laser, s katerim dosegajo dobre rezultate. Povprečno je za odstranitev treba opraviti od štiri do osem posegov in jih ponoviti na vsakih štiri do šest tednov, dokler je treba. Lažje odstranljive so temne barve, kot sta temno modra in črna, več težav pa je s svetlimi; rumeno, zeleno, oranžno in kožno. Po informacijah, ki smo jih pridobili, znaša strošek za odstranitev tetovaže od 150 evrov navzgor.