LJUBLJANA – Rodil se je z genetsko napako, brez obeh nog in samo z desno roko – a z velikim srcem. Dvakratni svetovni prvak v plavanju Darko Đurić se je odločil, da bo z donacijami nabrani denar za novi nožni protezi podaril naprej – potem ko je o potrebi po protezah spregovoril v medijih, se je država namreč nepričakovano odločila, da bo domačemu športnemu junaku kljub temu pomagala kupiti zdravstveni pripomoček, s pomočjo katerega bo njegov korak trdnejši in živahnejši.
»Lani maja smo imeli na našem dogodku nabirko za Darka. Donirali smo 10.000 evrov za njegove noge, ki so stale 80.000 evrov. Na prireditvah, ki so potekale skozi vse leto, je to vsoto na koncu zbral, potem pa so konec leta dobili potrditev, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ker sta v Sloveniji samo dva podobna primera, ki potrebujeta takšne bionične proteze, oba refundiral – se pravi, da jima bo kril stroške. Darko se nam je oglasil v želji, da bi vrnil zbrani denar. Skupaj smo se dogovorili, da ga bomo donirali nekomu, ki ga potrebuje,« razlaga Jože Potočar iz Rotary Cluba Ljubljana Carniola, kjer so bili ob Đurićevem dejanju iskreno ganjeni. »Čeprav ga nič ne zavezuje in bi tudi teh 10.000 evrov, ki smo mu jih donirali mi, lahko porabil za treninge ali nakup avta, ki ga nujno potrebuje, bo dal denar raje drugemu, ki se mu zdi bolj potreben pomoči. Predelava avtomobila stane 40.000 evrov, zdravstveno zavarovanje tega ne krije. Da ima človek pri 25 letih takšno veličino! Kapo dol!« je navdušen Potočar.
Spomnimo. Darko se je lani s pomočjo več dobrodelnih akcij, ena je bila akcija Rotary Cluba Carniola, lotil nabiranja denarja.
Darko, ki je zamenjal že 15 različnih protez, je potreboval nove noge, saj so mu proteze, ki jih je nosil, rade nagajale – zaradi njih je bil neroden in je celo pogosto padal. Cena protez genium, najsodobnejših, vrhunskih pripomočkov za hojo, ki bi jih potreboval, je vrtoglava: stanejo kar 130.000 evrov! Proizvajalec je po zaslugi Darkovih športnih dosežkov ceno znižal za več kot 40.000 evrov, a tudi ta vsota je bila, kot je kazalo sprva, previsoka, da bi jo krilo zdravstveno zavarovanje. Z ZZZS so mu, pravi, sporočili, da lahko pridajo borih 6500 evrov, kar pa je bilo, glede na ceno, kaplja v morje. »Denar sem začel zbirati zaradi informacij, da so proteze, ki jih potrebujem, nadstandardne in zato samoplačniške,« se spominja Darko. Zavrnitev pa mu ni vzela poguma. Zavihal je rokave in se lotil nabiranja denarja s pomočjo različnih dobrodelnih akcij. Konec lanskega leta, po mesecih truda, je bil denar navsezadnje zbran. Ravno je poravnal predračun za proteze, ko ga je dohitela še ena dobra novica: na zavodu so se odločili, da bo celoten strošek krilo zdravstveno zavarovanje. »Do takrat sploh nisem vedel, da se kaj pogovarjajo o tej temi,« se spominja Darko. Odločitev zavoda je, meni, velik dosežek. »To je dobra popotnica za druge, ki bodo potrebovali podobne pripomočke,« pravi.
»Darko Đurić je pacient Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta - Soča že več kot 10 let. Spada v kategorijo pacientov, ki mu po standardih ZZZS pripada nadkolenska proteza za zelo aktivne. Ker ima g. Đurić dvojno amputacijo, mu pripada po standardu ZZZS okoli 6500 evrov, kar smo mu tudi povedali. Glede na to, da gre pri g. Đuriću za specifično stanje, mu klasična proteza ni zagotavljala želene opore pri hoji, zato smo se skupaj z njim odločili, da poskusimo še z elektronskimi koleni. Ker gre za drage komponente, smo predlagali, da se g. Đurić skupaj z našim inženirjem odpelje na testiranje v Nemčijo, kjer so lahko zagotovili dve testni elektronski koleni, z namenom, da se prepričamo, ali kolena ustrezajo specifičnem stanju pacienta. Testiranje je bilo za vse skupaj veliko olajšanje, saj se je izkazalo, da elektronska kolena omogočajo pacientu zelo stabilno hojo,« so nam dogajanje v zvezi z Darkovimi protezami pojasnili na URI - Soča, kjer so bili sprva pesimistični. »Po vrnitvi iz Nemčije smo g. Đuriću pojasnili, da bomo napisali predlog, da so elektronska kolena za njega edino funkcionalna. Pri tem smo ga tudi opozorili, da ZZZS takšnih protez do zdaj še ni odobril in da ne moremo zagotoviti, da bo to tudi storil. ZZZS se je glede na naš predlog in dodatna pojasnila strinjal, da gre v primeru g. Đurića resnično za edino funkcionalno ustreznost in so zato odobrili celotno vrednost,« strnejo.
Ko je športnik izvedel, da mu ne bo treba plačati protez, je novico takoj sporočil donatorjem, da bi jim vrnil denar ali pridobil njihovo dovoljenje, da pridobljena sredstva podari naprej. Večina se je odločila za slednje. »Kar se tega tiče, nisem imel nobene dileme. Zdi sem mi prav, da če so ljudje pomagali meni, da na ta način pomagam tudi jaz,« pravi. Po srečnem spletu okoliščin zdaj ne bo srečen le Darko, ki ima boljše noge. Nove proteze bo po zaslugi njegove dobrote in dobrote vseh, ki so mu priskočili na pomoč s finančnimi sredstvi, dobilo še neko dekle, ki ji zavod ni odobril sredstev, žrtve poplav in še nekaj drugih pomoči potrebnih. »Trenutno se še odločamo, komu bomo pomagali,« razkriva skromni prvak, ki je ob občudovanju, ki ga je deležen po zaslugi plemenite poteze, kar malce v zadregi. »Vzgajali so me v poštenem duhu pa tudi v duhu, da denar ni vse. Konec koncev vem, da sem še mlad in da bom v življenju, če se bom potrudil, lahko zaslužil še tudi kakšen evro več od teh 80 tisočakov,« je prepričan.
Plavati se je naučil v šoli v naravi
Darko Đurić je vrhunski športnik paraolimpijec. Na svetovnih prvenstvih v plavanju je do zdaj dobil dve zlati in eno srebrno medaljo. Pri dveh letih se je preselil v Podbrezje. Za svojega sta ga vzela Milan in Veronika Debeljak, ki sta imela že štiri svoje otroke. Plavati se je naučil pri desetih letih v šoli v naravi. Resno se je poglobil v ta šport leta 2007, ko je začel plavati v klubu Gorenjska banka Radovljica. Na svetovnem plavalnem prvenstvu v Montrealu leta 2013 je postal dvakratni svetovni prvak, leto prej pa je podrl svetovni rekord na paraolimpijskih igrah v Londonu. Trenutno se s trenerjem Alenom Kramarjem v bazenu v Radovljici pripravljata na julijsko svetovno prvenstvo v Glasgowu in na paraolimpijske igre v Riu de Janeiru 2016.
