POLZELA – Nekoč nedvomno prestižna Tovarna nogavic Polzela ima že nekaj časa veliko težav s poslovanjem. Ko se je konec prejšnjega tedna tja pripeljal tovornjak, natovorjenem s paketi Rdečega križa (RK) za zaposlene, mu niso dovolili skozi glavni vhod na tovarniško dvorišče. Za marsikoga izmed zaposlenih je kapljo čez rob pomenila domnevna izjava direktorice polzelske tovarne Karmen Dvorjak, češ da njeni delavci paketov ne potrebujejo, saj niso tako ubogi.
Pakete za 301 delavca so pripravili na žalskem območnem združenju RK oziroma v polzelski krajevni organizaciji RK. To je bila že druga letošnja pošiljka za Polzelo.
»Hudo ti je, ko vidiš te ljudi. Ko nas je tovarniška sindikalistka obvestila, da so že tri mesece brez plač in da je stanje vse slabše, smo se podvizali in začeli akcijo ne glede na to, da so tekstilci letos pomoč prejeli že 10. februarja, ko smo jim jo zagotovili skupaj z območno Karitas. Takrat smo se nadejali, da bo vodstvo podjetja našlo rešitev,« pripoveduje Matjaž Črešnovar, sekretar RK Žalec. Vrednost posameznega paketa je približno 22 evrov, vsebujejo pa predvsem ne(po)kvarljivo hrano, denimo konzerve, kekse, cedevito, kis, olje in podobno. Sredstev za nakup paketov je namreč vse manj, vse pogosteje jih RK dobi prek razpisov EU ali iz programa FIHO.
Nekateri zaposleni delajo od doma
Prejemniki paketov RK si kajpak niso želeli publicitete, saj svoje bede nočejo javno razkazovati, bojijo pa se tudi groženj vodstva družbe, saj ne vedo, ali bodo sploh še kdaj dobili plačo. Letos je še niso. Sporni kamion s pomočjo za delavce je na Polzelo pripeljal naravnost iz celjskega Tuša. Ustavil se je pred enim od stranskih vhodov v tovarno, od koder so ga delavci RK sicer želeli preusmeriti na glavni vhod, a je varnostnik nazorno pojasnil, da vodstvo podjetja ne dovoli, da bi delavcem dovažali pomoč kar na velika vrata. V tovarniški krog je pomoč potem morala tako rekoč na skrivaj. Pakete so izročili obratovodjem, ti pa jih bodo menda svojim delavcem. In potem so na Rdečem križu slišali še za izjavo direktorice, češ da njeni delavci tako ne potrebujejo te pomoči.
V tovarni so brez elektrike, telefona in internetne povezave, nekateri zaposleni še delajo od doma.
Tega ne bi rekla in niti ni? Karmen Dvorjak, direktorica Tovarne nogavic Polzela, poudarja, da nima nič proti Rdečemu križu, nasprotno, vesela je, da pomaga ljudem v stiski. »Vse dopoldne, od osmih zjutraj dalje, sem bila s prisilnim upraviteljem. Kar verjeti nisem mogla, da je nekdo spravil v javnost takšno laž, še sindikalist Srečko Čater me je vprašal, kako lahko kaj takšnega izjavljam. Nikoli si ne bi drznila česa podobnega izreči. Meni ni nihče povedal za tovornjak Rdečega križa. Kar se mene tiče, lahko pripeljejo pomoč, kadar koli želijo.« Dvorjakova zanika, da bi bili v tovarni brez elektrike in plina, drži pa, pravi, da niso poravnali računa za internet. Pravi, da se tudi sama bori za ohranitev 300 delovnih mest: »Decembrsko plačo so delavci dobili v dveh obrokih, januarja in februarja. Plače za prva dva letošnja meseca pa bodo v obliki prednostnih terjatev poplačane v postopku prisilne poravnave, s čimer se prisilni upravitelj strinja.« |
