V petek, 20. junija, se bo v petih ljubljanskih knjigarnah, v Slovenskem šolskem muzeju in na Plečnikovem trgu odvijala prva Noč knjigarn. Osnovno poslanstvo prireditve je približati se smernicam v tujini, kjer so se številne knjigarne preoblikovale v družabne prostore, ki poleg druženja ponujajo tudi stik s knjigo. »Zamisel se je porodila letos na odboru Društva slovenskih založnikov (DSZ). Želimo si, da bi se kljub majhnemu slovenskemu trgu naš jezik in kultura razvijala ter bogatila. Poskušali bomo spomniti ljudi, da obstajajo tudi knjigarne, ki so jedro knjižne verige in v katerih se proda vedno manj knjig, ter jih spodbuditi, da si ogledajo ponudbo, ki je pestra in ugodna, ter pomagajo, da bodo knjigarne živele in ne le životarile,« nam je zaupala članica upravnega odbora DSZ Helena Kraljič.
K projektu bodo pristopila številna kulturno-umetniška društva in veleposlaništva, kot so arabsko kulturno društvo Rozana, Folklorna skupina Tineta Rožanca, glasbena skupina Bog Bards, Issiaka Sanou, Konfucijev inštitut, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, MOL, pevski zbor Sankofa, plesni klub Miki, Slovenski šolski muzej, Šola irskega plesa, Veleposlaništvo Irske, Veleposlaništvo Federativne republike Brazilije, Zavod 13 in Zavod Global. »Vesela sem, da se bo dogodku Noč knjigarn priključilo toliko sodelujočih, saj bodo predstavili pester in raznolik program ter s tem poudarili pestro in raznoliko ponudbo knjig v naših knjigarnah, ki je zavidljiva tudi v svetovnem merilu. Osebno se najbolj veselim, da bodo knjigarne oživele. Da bodo predstavile kakovosten program in privabile ljudi in ti bodo lahko v stiku s knjigo vse do polnoči.«
Kljub težkim in negotovim časom za knjigo ostaja Kraljičeva pozitivno zazrta v prihodnost
»Sem optimistična, vem pa, da se bomo morali vsi, ki sodelujemo v knjižni verigi, potruditi, da bo prihodnost knjige svetla. Pri tem nam bodo morali pomagati tudi njeni ljubitelji.«
Odprtje Noči knjigarn bo ob 18. uri v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani, kjer bodo odprli tudi razstavo fotografij otrok s posebnimi potrebami Petre Greiner in Reneja Gomolja z naslovom Poglej me. Natančnejši program najdete na facebooku in na spletni strani www.drustvo-zaloznikov.si. Ne glede na to, da se prva Noč knjigarn še ni odvila, pa so v DSZ že odločeni, da bo prireditev postala tradicionalna. Prihodnje leto se bo prestolnici priključil Maribor, sčasoma mu bodo sledili še drugi slovenski kraji. »Naši načrti so ambiciozni, vendar bosta potrebni udeležba in pripravljenost na sodelovanje različnih členov knjižne verige, da bo Noč knjigarn zaživela in se v prihodnjih letih predstavila v različnih mestih po Sloveniji.
Težave založnikov
»Bojim se, da knjiga, čeprav ni bila še nikoli tako dostopna kot danes, izgublja vrednote. Po navadi je tako, da se za njen nakup odločimo s presežkom denarja, toda žal ga mnogokrat porabimo za tekoče stroške in ga za priboljške ne ostane. A vendar – je priboljšek, da otrokom omogočimo, da berejo in imajo v šoli manj težav? Že nekaj let spremljam glasne aktivnosti za promocijo branja, s katerimi želijo knjižnice, društva, šole, vrtci opozoriti na pomembnost branja. Na pomembnost razvijanja jezikovnega in intelektualnega razvoja. Na pomembnost knjige, ki omogoča osebno rast ter ohranja slovenski jezik in narodno identiteto. Mnogi bi brali, a premalo je takih, ki bi bili knjigo pripravljeni kupiti in s tem omogočiti njen obstoj. Res je, da je ceneje, če si jo izposodimo. A kje si jih bomo izposojali, če založbe ne bodo preživele? Kdo bo pisal, če jih ne bomo izdajali? Kako se bo razvijal jezik, če pisatelji ne bodo objavljali? Menim torej, da je poleg finančne podhranjenosti ljubiteljev knjig ena večjih ovir ta, da jim je treba vrniti status in opozoriti javnost, da tudi knjige potrebujejo kupce,« nam je zaupala Helena Kraljič.
