OSLO

Nobelova nagrada 
letos za Pedra Opeko?

Objavljeno 02. oktober 2016 09.00 | Posodobljeno 02. oktober 2016 09.00 | Piše: Vane D. Fortič

Bo tokrat vendarle prepoznano in nagrajeno življenjsko delo Opeke, ki je revežem na Madagaskarju omogočil dostojno življenje?

Pedro Opeka z domačini.

Sedmega oktobra bodo v Oslu razglasili že 130. prejemnika Nobelove nagrade za mir. Bo slovenski misijonar Pedro Opeka, ki že več kot 30 let deluje na Madagaskarju, tudi letos ostal praznih rok? Nobelova nagrada za mir, ki jo podeljujejo že od leta 1910, med vsemi (podeljujejo jo še za fiziko, kemijo, medicino, literaturo, ekonomijo) dviguje največ prahu. Za marsikoga je sporno, da so jo nekateri prejeli le za neki dosežek časovno krajše vrednosti, nekateri pa je niso za delo, ki so mu posvetili vse svoje življenje. Med temi je tudi Pedro Opeka, misijonar, lazarist, sin slovenskih staršev, rojen v Argentini. Pedrovo poslanstvo, humanitarno delo, najbolj zaznamuje združenje Akamasoa (Dobri prijatelji), ki ga je v glavnem mestu Madagaskarja, Antananarivu, ustanovil leta 1989. Sprva je bil cilj združenja pomagati ljudem, ki so živeli na smetišču in ulicah glavnega mesta. Revežem so bile takrat zavetje kartonske škatle in deske, hrano so si iskali med smetmi. Kot pravi Peter: »Beda in bednost sta bili sestri.« Želel jim je omogočiti življenje, vredno človeka, in jim ponuditi streho nad glavo, delo, izobrazbo in zdravstveno varstvo.

Na smetišču je zraslo malo mesto z več tisoč prebivalci, šolami, delavnicami ter ambulantami. Po 27 letih delovanja so Dobri prijatelji pomagali že petstotisočim. Zgradili so 3000 hiš, v katerih živi 25.000 ljudi. Vsaka vas ima šolo, ambulanto in delavnice za obdelovanje kamna, zidarstvo, mizarstvo, kmetijstvo, umetnost in obrt. Trinajst tisoč otrok hodi v šolo. Samo lani so sprejemni centri (imajo jih 8) takoj priskočil na pomoč 43.000 ljudem in jim dali hrano, oblačila, posteljnino in milo.

Pred nekaj stoletji je celoten Madagaskar pokrival deževni gozd. Neusmiljeno so ga izsekovali, da so pridobivali riževa polja, za les pri gradnji in za kurjavo, za oglje. Danes je ostalo le še 10 odstotkov gozda, ki je pretežno v približno 50 narodnih parkih in rezervatih. Pokrajina se je spremenila v savano, kamnito ali peščeno pokrajino, reke odnašajo rdečo zemljo (zaradi barve Madagaskar imenujejo tudi Rdeči otok) v morje. Počasi zori zavedanje, da je treba drevje nadomeščati. Tudi v skupnosti Akamasoa. Za cilj so si zadali, da vsako leto posadijo 200.000 dreves. So pa tudi podjetni. Leta 2014 so zagnali nov projekt, gojenje alg spirulin. Alga ima veliko hranilno vrednost, pomaga proti podhranjenosti. Namen projekta je pomagati lačnim otrokom in služiti tudi kot komercialna dejavnost.

Bo letos Nobelov komite prepoznal življenjsko delo (več kot 40-letno) Pedra Opeke za reveže Madagaskarja? Nominiranih je 376 kandidatov (228 posameznikov in 148 organizacij), kar je najvišje, rekordno število. Komite o nominirancih ne daje informacij, se pa po vsem svetu sklepajo stave in sestavljajo strokovne napovedi. 

V povprečju 62 let

Povprečna starost Nobelovih nagrajencev za mir je 62 let. Najmlajša, ki je nagrado dobila leta 2014, je s 17 leti Malala Yousafzai, najstarejši pa Joseph Rotblat s 87 leti. Mati Tereza, ki je nedavno postala svetnica, je nagrado prejela, ko je bila stara 69 let. Pedro Opeka je 29. junija dopolnil 68 let.

 

Deli s prijatelji