LONDON – Vlagatelji so do Slovenije pazljivi kljub zagotovilom, da Slovenija ne bo šesta država območja evra, ki bo morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Skrbi povzročajo predvsem banke, ki močno potrebujejo dokapitalizacijo, piše v današnji izdaji britanski časnik Financial Times (FT).
Slovenija še daleč od grškega območja
FT piše, da vlagatelji niso tako prepričani, da Slovenija ne bo potrebovala mednarodne finančne pomoči, in navaja besede premierja Janeza Janše, da bi se lahko država doživela grški scenarij, če opozicija v parlamentu ne bo podprla sprememb za stabilizacijo javnih financ. Janša ni prvi evropski voditelj, ki je s prenapihnjeno retoriko, s katero je želel pridobiti podporo opozicije, prestrašil trge, piše FT.
FT dodaja, da je slovensko gospodarstvo z 48-odstotnim javnim dolgom in 6,4-odstotnim proračunskim primanjkljajem v lanskem letu daleč od grškega območja, da pa je za letos napovedano krčenje gospodarstva in da se je dolg več kot podvojil, odkar je Slovenija prevzela evro.
Skrbi vlagateljev se osredotočajo na bančni sistem. Banke močno potrebujejo dokapitalizacijo, da bi nadomestile naraščajoča slaba posojila (kakor je v Španiji in na Irskem počil balon, ki so ga napihovala posojila). Navajajo se ocene analitikov, da bi lahko imela država težave pri dokapitalizaciji bank, če ne najde tujih vlagateljev. Zahtevana donosnost za 10-letne državne obveznice je presegla šest odstotkov in se bliža nevarnim ravnem, dodaja.
Bo novi holding rešil bančni sistem?
Slovenski analitiki so za časnik dejali, da so glavna težava slaba posojila, da slovenske banke, z manjšo izjemo NLB, od začetka krize niso bile deležne znatne kapitalske injekcije in da ni nikogar, ki bi bil pripravljen banke dokapitalizirati. Poleg tega menijo, da bodo banke morale odpisati še več posojil in da bi se lahko zgodilo, da bodo banke potrebovale tri milijarde evrov.
Vprašanje bank se je v središču pozornosti pojavilo, ko se je belgijski KBC odločil, da ne bo sodeloval pri dokapitalizaciji NLB. Časnik navaja besede finančnega ministra Janeza Šušteršiča, da Slovenija glede na znane podatke ne bo potrebovala pomoči, da pa ni izključil prošnje mehanizmom finančne stabilnosti, če se stanje poslabša ali se pojavijo nova dejstva. Navaja tudi ministrovo napoved, da bi lahko slaba posojila bank prenesli na nov holding, ki ga država ustanavlja za upravljanje državnega premoženja.
