LJUBLJANA – Premier Miro Cerar je razčiščevanje o domnevnem pranju iranskega denarja, oprali naj bi kar milijardo dolarjev, uvrstil med tri glavne razloge, zaradi česar državne NLB Slovenija še ne bo prodala, policija pa nam je včeraj sporočila, da so res že v letih 2010 in 2011 prejeli sporočila Urada RS za preprečevanje pranja denarja o sumljivih transakcijah iranskega podjetja, a kot je zapisala tiskovna predstavnica Vesna Drole, »posredovani podatki in njihovo preverjanje niso dosegali ustreznega dokaznega standarda za začetek predkazenskega postopka, prav tako iz vsebine obvestil niso izhajali elementi nobenega uradno pregonljivega kaznivega dejanja«. Zdaj so za pomoč oziroma podatke zaprosili poslanske preiskovalce.
Deloval kar iz Irana
Da preiskujejo, pa so potrdili na specializiranem državnem tožilstvu, kjer pravijo, da ugotovitev še ne morejo posredovati, saj je »zadeva v fazi predkazenskega postopka«. Dodajajo, da jih Urad RS za preprečevanje pranja denarja in Banka Slovenije o dogajanju iz leta 2010 nista obveščala. Je bila pa prav Banka Slovenije oktobra 2010 tista, ki je na »podlagi podatkov, ciljno pridobljenih od bank o kumulativnem prometu po transakcijskih računih, ki so jih banke posredovale na podlagi ciljne nadzorniške zahteve Banke Slovenije, in sovpadajočega, v mesecu oktobru 2010 prejetega obvestila Urada RS (za preprečevanje pranja denarja, op.p.) opravila pregled v banki. Na podlagi ugotovljenih kršitev je Banka Slovenije v mesecu decembru 2010 NLB izdala ustrezne ukrepe.« Do takrat so po naših podatkih oprali že 758 milijonov evrov, vse skupaj se je začelo 12. decembra 2008, ko je NLB Irancu Iraju Farrokhzadehu za podjetje Farrokh odprla račun in podelila celo certifikat za Proklik, prek katerega je lahko operiral kar iz Irana. Mednarodnih plačil je bilo na neki točki več, kot je bil enodnevni plačilni promet Krke.
Na uradu, ki je opozoril na sporne posle in spada pod finančno ministrstvo, pa pravijo, da so »izvedli vse postopke v skladu z zakonodajo in o svojih ugotovitvah obvestili pristojne organe odkrivanja in pregona kaznivih dejanj«. Postopkov ne želijo komentirati, češ da so označeni kot tajnost. Sporno poslovanje slovenske državne banke se je ustavilo šele, ko so tuje komercialne banke, nemška Commerzbank, italijanska Intesa San Paolo in britanski Barclays, sistematično zavrnile približno 400 transakcij zaradi suma pranja denarja. Čeprav so na nepravilnosti opozarjale že notranje službe NLB, uprava, v kateri so najprej sedeli Draško Veselinovič, Matej Narat in Miran Vičič – potem je na mesto prvega prišel Božo Jašovič, ki je parlamentarnim preiskovalcem v ponedeljek dejal, da je mo- žno, da iranski primer sploh ni osamljen –, ni ukrepala. Znotraj NLB pa je bilo med posameznimi službami napeto že med spornimi transakcijami, saj je 92 odstotkov denarja prišlo iz Iranske razvojne banke, ki je bila z zavezujočo uredbo Sveta EU umeščena na seznam pravnih oseb, zoper katere veljajo omejevalni ukrepi v državah članicah, torej tudi v Sloveniji, saj naj bi sodelovala z domnevnimi iranskimi programi za širjenje orožja.
NLB o osebnih podatkih
Zaradi več kot 400 reklamacij zaradi suma pranja denarja iz tujine so na dogajanje postali pozorni tudi v sektorju plačilnega prometa s tujino znotraj NLB. Opozorili so poslovalnico za tuje osebe, kjer pa so ugotovili, da je poslovanje skladno s poslovno dejavnostjo NLB. Naši viri trdijo, da to še ni vse. Po več sto reklamacijah in opozorilih sektorja plačilnega prometa s tujino naj bi poslovalnica za tuje osebe ponudila Farrokhu opustitev stroškov prilivne provizije in gradivo posredovala upravi banke. Predlog naj bi argumentirali, češ da gre za družinsko podjetje, ki se ukvarja s trgovino na debelo in izdelki široke potrošnje. NLB smo zaprosili za seznam zaposlenih, ki so ta predlog spisali, a v državni banki imen ne želijo razkriti, Špela Golob iz službe za komuniciranje pravi, da »zahtevana informacija ni informacija javnega značaja. Gre za osebne podatke, ki jih ne moremo razkriti.« Uprava julija 2009 s takim predlogom neznanih uslužbencev NLB soglaša. Njena odločitev vznemiri sektor plačilnega prometa s tujino, ki upravi sporoči, da se ne strinja z opustitvijo provizije, in poudari sum na pranje denarja in financiranje terorizma. A se vse skupaj izkaže kot bitka z mlini na veter, saj poslovalnica za tuje osebe znova opravi analizo in oceni, da ni suma pranja denarja. Zneski, ki so se z računa NLB odlivali v tujino, naj bi bili nenavadno razpršeni, nameni nakazil pa med drugim nakup umetnega gnojila, kozmetike, dedi- ščina in podobno. Hkrati so iz tujih bank prihajale neobičajne obrazložitve, da naj prejemniki plačil sploh ne bi vedeli, čemu plačila prejemajo. Provizija, brez katere je ostala banka, ki se rada zateče po pomoč davkoplačevalcev, pa je po oceni poznavalcev znašala od 200 do 300 milijonov evrov.
