LJUBLJANA – Vlada meni, da ne obstaja ustrezna podlaga za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje NKBM. Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je predlog na ustavno sodišče vložilo v začetku meseca, začasna odredba pa naj bi veljala do odločitve glede ustavnosti sporne novele zakona o bančništvu.
Zaradi prodaje ne bo škodljivih posledic za pobudnike
Zaradi prodaje državnega deleža v NKBM ne bodo nastale nikakršne škodljive posledice pobudnikom ustavne presoje tega vprašanja. Sklep o prodaji tako kot katera koli druga odločitev o prodaji premoženja države ne posega v premoženjske ali kakšne druge pravice pobudnikov, zato tudi ni izkazan pravni interes pobudnikov v zvezi z njihovim predlogom, je na današnji dopisni seji sklenila vlada.
Zakon o ustavnem sodišču določa, da sme ustavno sodišče zadržati izvrševanje zakona ali drugega predpisa ali splošnega akta, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Iz navedenega sledi, da zakon ne omogoča zadržanja pravnega akta, ki ni splošen in abstrakten, meni vlada.
Ker iz navedb pobudnikov ne sledi, da bi zahtevali zadržanje takega akta, saj pobudniki nikjer v pobudi ne zahtevajo zadržanja kakršnega koli akta, vlada meni, da zahteva pobudnikov nima zakonske osnove.
Vlada tudi opozarja, da zakon o ustavnem sodišču dovoljuje le zadržanje zakona, predpisa ali akta, ki je predmet pobude ali zahteve za presojo ustavnosti. Ne omogoča pa zadržanja drugega akta, razen tistega, v zvezi s katerim je bila vložena pobuda.
Ker so pobudniki pobudo za presojo ustavnosti vložili le v zvezi z zakonom o bančništvu, torej ne morejo na podlagi 39. člena zakona o ustavnem sodišču zahtevati niti zadržanja uporabe sklepa o prodaji niti kakršnega koli drugega sklepa vlade, ministrstva ali državnega zbora.
Ustavno sodišče tehta
Ne glede na navedeno velja, da lahko ustavno sodišče zadrži tudi izvrševanje posameznega in konkretnega pravnega akta. A tudi to lahko vlagatelj ustavne pritožbe zahteva le, če je v zvezi s tem aktom vložil ustavno pritožbo. Ker pobudniki ne izpodbijajo nobenega posamičnega in konkretnega pravnega akta, ki bi urejal razpolaganje države z njenim premoženjem, tudi ta člen ne nudi pravne podlage za ugoditev zahtevi pobudnikov, v sprejetem mnenju pravi vlada.
Ustavno sodišče, ko odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebitnega protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe začasno ne bi izvrševale. V tem primeru pa škodljivih posledic za pobudnike ne bo, meni vlada.
V VZMD so predlog podali v imenu razlaščenih imetnikov delnic Nove Kreditne banke Maribor (NKBM). Sporna novela zakona o bančništvu je po njihovem med drugim uveljavila podlago za razlastitev skoraj 100.000 delničarjev NKBM.
