Njegov dom in stranišče je avtobusna postaja

NOVO MESTO – Petek popoldne. Na pločniku ene najprometnejših cest v Novem mestu tik ob avtobusni postaji, na Kandijski nasproti TPV-ja in stanovanjske soseske ter nedaleč šole, je obležal moški. Zanemarjen in v lastnih iztrebkih. Mimoidoča sta ga poskušala dvigniti, uspelo jima ga je posesti na klopco postajališča, kjer je »domoval« pred tem. Ta avtobusna je namreč zadnje dni njegov dom in tudi stranišče hkrati. V trenutku je zaspal. To se dogaja skoraj vsak dan, sredi belega dne, domačini povedo, da redno prihajajo reševalci iz bližnjega zdravstvenega doma, pogosto ga odpeljejo v bolnišnico, a potem znova pristane tam, kjer je že bil, na cesti.

Odklanja pomoč

V možakarju, ki brez bergel ne more več, prepoznamo Janka Kermca iz Šutne. Takrat še mladeniča smo spoznali na krškem sodišču – pred roko pravice ga je pripeljalo povsem izprijeno dejanje, zaradi katerega je skoraj desetletje preždel za zapahi našega največjega zapora. A o tem pozneje.

Ko poizvedujemo po dolenjskih in posavskih ustanovah, ali Kermca poznajo in mu pomagajo, je njihov odgovor podoben: pomagamo, pomoč pa odklanja.

Tako izvemo, da so ga že večkrat odpeljali v posavsko zavetišče za brezdomce, pa se vedno vrne na ulice, menda pobegne. »V toplo hrano se ne vključuje, čeprav bi se lahko. Občasno se je pri nas okopal, zdaj še to ne več, pride pa po sveža oblačila,« pravi Barbara Ozimek, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto.

Ker je njegovo uradno bivališče očitno še vedno v Posavju, se z njim aktivneje ukvarjajo na Centru za socialno delo Krško, kjer nam pojasnijo, da Kermc prejema denarno socialno pomoč, nima pa socialne mreže. »Zaradi posledic zasvojenosti, ki se kažejo na vseh ravneh, tako na osebni, zdravstveni kot tudi socialni, je potreben nastanitve, oskrbe in rednega zdravstvenega spremljanja, a to odklanja. Njegovo problematiko nastanitve in oskrbe rešujemo že več let. Kot brezdomec živi na ulici, trenutno na območju Novega mesta. Glede na zdravstveno stanje in življenjski slog ga večkrat interventno obravnavajo in oskrbijo v Splošni bolnišnici v Novem mestu. V času bivanja v novomeški bolnišnici je izrazil željo, da bi šel v dom, in zaprosil nas je za pomoč pri urejanju namestitve. Čaka na sprejem v institucionalno varstvo,« je na naša poizvedovanja odgovorila Marina Novak Rabzelj, direktorica Centra za socialno delo Krško.

Po vino za dva evra

Kermčeva najzvestejša spremljevalka, pravzaprav že življenjska sopotnica, je steklenica in v bližnjo trgovino hodi po najcenejše vino, tisto dvolitrsko plastenko vzame za dva evra.

V precej zmedenem pogovoru pove, da ni več lastnik zidanice v Šutni, češ da je prišel znanec in mu obljubil, da bo fino plačal. Pripeljal naj bi tudi dve priči, nekaj je podpisal in ostal brez doma. »Pa cigani mi vse pokradejo. Ves denar. In mobitel so mi ukradli. Zdaj sem še brez telefona. Tako me še ne bodo mogli poklicati, če mi bodo zrihtali dom. Ta nahrbtnik je vse, kar imam,« govori presekano. In pokaže novo bundo. »So mi jo dali pri Rdečem križu. Novo. Stare pa nisem stran vrgel. Jo bom imel za pokriti. Tam jo imam ob Krki, pri Tušu,« nadaljuje.

Pove, da je bil pred enim tednom v bolnišnici. Padel je in se ves polomil. »O, seveda je pasalo biti v bolnici, ko sem pa dobil za jesti,« se nasmehne. Ne more hoditi, pravi, da je bolan. Polinevropatijo da ima, to je vnetje živcev.

Ko ga pobaramo o bivanju v zaporu, utihne. »Kaj je pa to zdaj važno?« nekoliko povzdigne glas. Res je za svoj greh plačal, kazen je odslužil, a kljub temu njegovo podlo početje ni pozabljeno, sploh pa ga nikoli ne bo pozabila žrtev, ki je bila tiste štiri dni ponižana, izkoriščana in prizadeta.

Posilstvo

Pisalo se je leto 2004, ko je Janko Kermc 20 let starejšo žensko na svoj vikend v Šutni pri Podbočju zvabil pod pretvezo, da mu bo pomagala pri delih v vinogradu in za to tudi nekaj zaslužila. A takrat 32-letni Kermc je kmalu pokazal svoj pravi obraz; začel jo je nadlegovati in jo siliti v spolne odnose. Ker se mu je upirala, je postal nasilen, nasilje pa se je stopnjevalo; pretepal jo je, porinil jo je v podboj vrat, vlekel za lase, jo tepel in vrgel na tla ter jo ležečo brcal, jo ostrigel in oblekel v svoja oblačila, zaklenil jo je v neogrevano sobo na podstrešju, tako da niti osnovnih potreb ni mogla opraviti na stranišču, temveč kar v sobi … In jo štiri dni posiljeval. Ponižal jo je v popolnoma nevredno bitje.

Hotela je pobegniti, a vsak poskus je plačala s še hujšim nasiljem. Če ga ni bilo doma, je na Kermčevo žrtev pazil njegov prijatelj. Zadnji dan jo je z več kot 30 udarninami, podplutbami, odrgninami in močno duševno prizadeto sam odpeljal k prijatelju in jo pustil tam. Zaradi hudih poškodb je ostala v bolnišnici na zdravljenju šest dni.

Kermc se je dolgo izmikal roki pravice, pri tem pa se posluževal različnih načinov, tudi tega, da je na obravnave prihajal tako pijan, da sojenje ni bilo mogoče. A senat krškega okrožnega sodišča je Kermca, ki je bil pred tem več mesecev v priporu, le obsodil in mu za posilstvo, povzročitev hudih telesnih poškodb in protipravnega odvzema prostosti na grozovit način februarja 2008 izrekel skupno kazen 11 let in 4 mesece zapora, žrtvi bi moral plačati tudi 52.000 evrov odškodnine. Zaradi pritožbe obrambe je primer obravnavalo višje sodišče, ki je bilo do krutega posiljevalca bolj usmiljeno in mu je ob upoštevanju olajševalnih okoliščin kazen znižalo za tri leta.