ŽALEC – Letošnje nizke temperature vplivajo tudi na rast hmelja. Rastline hmelja v tem času rastejo počasneje, kot pa so v tem obdobju povprečno v zadnjih desetih letih, in so nižje, je povedala specialistka za področje hmeljarstva v Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje Irena Friškovec.
Konec meseca bo vse jasno
Po njeni oceni se višina rastlin bistveno ne razlikuje od dolgoletnega povprečja. Če bodo nadaljnje rastne razmere ugodne, kar pomeni, da se bo otoplilo, ampak ne ekstremno, pa Friškovčeva pričakuje, da bodo rastline v nasadih, ki jih ni prizadela majska toča, do konca meseca dosegle vrh opore. »Šele takrat bomo vedeli več, kako bo z vplivom letošnjih rastnih razmer na pridelek hmelja,« pravi Friškovčeva.
Dejala je tudi, da je majska toča prizadela vse nasade hmelja v Spodnji Savinjski dolini in del nasadov na Koroškem. Še posebno močno je bilo prizadetih okoli 200 hektarjev hmeljišč na območju občin Vransko in Tabor, kjer so bili poškodovani vsi vrhovi rastlin, uničena pa je tudi listna masa. Po prvih ocenah naj bi bil v teh hmeljiščih pridelek manjši za okoli 40 odstotkov. »Vendar pa je seveda tudi tu vse odvisno od nadaljnjih rastnih razmer, ki pa v tem prvem mesecu po toči do zdaj niso bile ugodne za rast hmelja in so v nekaterih hmeljiščih rastline še nižje od enega metra, dolgoletna povprečna višina pa je za ta čas dobre tri metre,« je pojasnila Friškovčeva. O boleznih v hmeljskih nasadih pa pravi, da ni večjih posebnosti.
Pridelek na lanski ravni
Dodala je tudi, da imamo po podatkih registra kmetijskih gospodarstev letos v Sloveniji v obdelavi 1166 hektarjev hmeljišč ter še dodatnih 626 hektarjev v premeni. To pa pomeni, da bo letošnji obseg pridelave ostal na lanski ravni.
»Če bi bilo leto povprečno, bi na teh površinah v Sloveniji lahko pričakovali okoli 2000 ton pridelanega hmelja,« je še dodala Friškovčeva.
