LJUBLJANA – Se morda tudi vi vprašujete, zakaj se je po komaj nekaj dnevih in kot da bi nekdo iz ozadja nekaj odrezal, nehalo govoriti in pisati o tem, kako je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga vodi veljak Pozitivne Slovenije Stanko Stepišnik, celjskemu podjetju EMO Orodjarna nepovratno nakazalo – čeprav je največji lastnik podjetja EMO Orodjarna družba Corda Orodjarna, katere lastnik je, točno tako, minister Stepišnik – 348.000 evrov državne podpore?
V redu, EMO Orodjarna je (na podlagi izjemno uspešnega prijavljanja na razpise različnih ministrstev in državnih agencij) doslej prejela že več kot pet milijonov evrov državnih spodbud. Minister Stepišnik pa se je, kot se boste najbrž spomnili, že v svojem prvem odzivu trudil biti čim bolj prepričljiv z razlago, da ni mogel imeti nobenega vpliva na podeljevanje državnega denarja njegovemu podjetju ter da nikjer ne bomo našli njegovega podpisa. Čeprav po eni strani kaže, da se je minister Stepišnik že izognil najhujšemu (temu, da bi mu predsednica vlade Alenka Bratušek in koalicija obrnili hrbet), po drugi menda še vedno nad njim visi damoklejev meč: koalicijske partnerice (SD, DL in Desus) bi bile menda vesele, če bi Bratuškova in Pozitivna Slovenija namesto Stepišnika za ministra predlagali koga, ki bi bil učinkovitejši oziroma kompetentnejši.
Prepir o oslovi senci ali le izgovori?
Kakor koli, mogoče pa ima celo res (vsaj posredno) še največ zaslug za to, da se je o tako imenovani aferi Stepišnik Stepišniku po nekaj dnevih nehalo govoriti in pisati, Klemenčičeva Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Zakaj pa? Ko je Bogovičeva SLS pred enim tednom premierki Bratuškovi predlagala, naj odstavi gospodarskega ministra, hkrati pa KPK pozvala, naj, če brez tega ne more zadovoljivo ukrepati proti Stepišniku, nemudoma predlaga ustrezno izboljšavo zakonodaje, ki bo omogočila zaželeno ukrepanje, je KPK odgovoril nenavadno ostro, polemično in razmeroma politično.
Iz KPK so SLS zabrusili, da so presenečeni nad pozivom, saj so se prav poslanci SLS leta 2011 zavzeli za mehčanje »prestroge« protikorupcijske zakonodaje oziroma za spremembo 35. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zaradi katere lahko danes ministrstva podeljujejo državne subvencije tudi gospodarskim družbam, ki so v lasti njihovih prvih mož. KPK pravi, če bi veljala različica 35. člena, ki je veljala do leta 2011, podjetje, s katerim je povezan minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, zagotovo ne bi moglo dobiti subvencije ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
KPK ima načelno prav, saj je gospodarsko ministrstvo leta 2012 (takrat ga je vodil tedanji prvak SLS Radovan Žerjav) predlagalo celo spremembo zakona o gospodarskih družbah (ZGD), s katero naj bi KPK omejili prav pooblastila na področju kršitev zakonskih določil o nasprotju interesov. Je pa tudi res, da je KPK že leta 2012 takratno vlado, Žerjava in, ne nazadnje, SLS opozoril, da ne bo upošteval zanj nesprejemljivih zakonskih sprememb oziroma da bo tudi v prihodnje vodil postopke v zvezi z nasprotjem interesov. No, pa saj je KPK tudi v odgovoru izpred šestih dni poudaril, da bo »uvedel postopek preverbe obstoja nasprotja interesov pri opravljanju javnih nalog ministra Stepišnika v povezavi z dodelitvijo razvojnih sredstev podjetju, s katerim je minister povezan«, a ne? Predsednik SLS Franc Bogovič je KPK ob tem poučil, da tudi v zdajšnji različici zakona o integriteti in preprečevanju korupcije piše, da država ne sme dodeliti subvencije podjetju, ki je v lasti posameznika, ki zaseda zelo izpostavljeno funkcijo, kar je zagotovo tudi minister Stepišnik.
Potem je vse v redu? Le na prvi pogled
Skrb vzbujajoči žal ostajajo neuradni namigi, da si vladna koalicija ne more sredi krize privoščiti, da bi neki minister odstopil »zaradi afere ali škandala ali celo zgolj zaradi tako imenovanega konflikta interesov«.
So italijanski politiki vzorniki našim?
Italijansko vladno koalicijo, ki jo vodi premier Enrico Letta, je v zadnjih dnevih nekoliko zamajal še en, najnovejši škandal: italijanski mediji so namreč odkrili (razkrili), da se je pravosodni ministrici Annamarii Cancellieri tako zelo zasmilila njena dobra (!) znanka, obsojenka Giulia Ligresti, ki ji je bilo v zaporu po komaj enem mesecu menda tako hudo, da je shujšala za več kilogramov, da ji je omogočila vrnitev na prostost in jo pomembno podprla pri njenem dogovoru s pravosodno vejo oblasti o pogojni kazni namesto zaporne. Ministrica pojasnjuje, da je znanki pomagala iz človekoljubja. Ker jo je pač po človeški plati skrbelo, da bi znanka v zaporu lahko celo umrla. Predsednik vlade in njena stranka ministrici, kajpak, verjameta.
