Niti med sejmom niso smeli streči dlje

GORNJA RADGONA – Veljaki Gornje Radgone, ki naj bi bila mesto penin in sejmov in zaradi tega tudi magnet za turiste, se odloka, v katerem je to geslo tudi zapisano, očitno držijo le na papirju. Turizem in splošni razvoj omenjene občine uničujejo državni in predvsem lokalni birokrati, štango, kot temu po domače pravimo, pa jim držijo nevoščljivi sosedje, so prepričani gostinci. Podjetnica Nina Ružič, ki s partnerjem Dejanom Kovačem že več let tik ob Pomurskem sejmišču, kjer se je v minulih dneh na sejmu Agra, ta se končuje prav danes, zvrstilo več kot 120.000 obiskovalcev, vodi gostinski lokal Ex-trem cafe, je le ena izmed gostincev, ki se lahko zaradi neživljenjskih in za turizem precej škodljivih pravil glede odpiralnega časa upravičeno držijo za glavo. »To je nezaslišano, kaj nam počnejo sosedje. Trije so takšni, dva iz našega objekta in ena iz sosednjega bloka, ki so tako ali tako glavni povzročitelji naših težav, saj gredo policisti in inšpektorji na vsako, tudi anonimno prijavo na teren. A tudi policisti niso ovčke, kajti čeprav ne najdejo kršitev, nam nenehno pišejo mandatne kazni. Teh gotovo ne bi bilo, če sosedje ne bi klicali, in zlasti enega izmed njih ne moti samo odpiralni čas, temveč tudi prihod posameznega zaposlenega v službo, torej domnevno delo na črno, ter celo naši gostje. Če pa bi občina, ki je za to odgovorna, uredila odpiralni čas, kot je treba in kot bi bilo normalno za pravno državo, bi vse naše težave izginile. Pred leti, ko je bila v občini druga oblast, smo lahko imeli odprto tako rekoč vso noč, zlasti ob vikendih, praznikih in prireditvah, ne le sejemskih. V zadnjih dveh letih pa smo izločeni iz normalnega življenja,« nam razlaga Ružičeva.

Sosednji lokal lahko obratuje vso noč

»Naši gostje, ki zvečer po zaprtju prihajajo s sejma, se nikakor ne morejo sprijazniti, da jim po 22. uri ne smemo postreči pijače. Pravijo, da ves dan delajo na sejmu, nato pa gredo malo v gostilno, da se pogovorijo s poslovnimi partnerji ali prijatelji, pa ne morejo dobiti pijače. Zato gredo raje takoj ven iz Radgone, bodisi v Radence, Benedikt ali kam drugam, saj ne morejo razumeti, da je občina Gornja Radgona tako bogata, da ne dovoli svojim podjetnikom kaj prodati, od česar bi imeli vsi korist. Zavedam se, da mi nismo doma iz občine Gornja Radgona, toda davki in takse večinoma ostajajo tukaj,« je ogorčena Ružičeva.

Naša sogovornica in njen partner večino strupenih puščic usmerjata proti vodstvu radgonske občine in menita, da bi lahko v času prireditev, kot je sejem, začasno spremenili neživljenjski pravilnik. »Kako naj potem občina razmišlja o turizmu? A žal tukaj nič ni normalno, zlasti pri zdajšnjem vodstvu, kajti pred leti je bilo drugače vsaj v času prireditev in ob koncih tedna. Zdaj pa ni nič, kot bi moralo biti, saj ni logike, da so nekateri lokali, od drugih oddaljeni nekaj deset metrov, odprti do štirih zjutraj, drugi pa moramo zapreti že ob desetih. In potem nimamo niti časa, da bi gostje spili zadnjo pijačo in odšli od nas, že pridejo policisti in pišejo, ker jih je pač nekdo poklical. Kako naj približno 40 ljudi, ki sedijo na terasi, odslovimo, če želijo vsaj še sedeti, četudi brez pijače. Zato ne preseneča, da je v sosednji Avstriji vso noč življenje po mestu, pri nas pa je večinoma mrtvo,« razlaga sogovornica.

Za rešitev težave si je vzel eno leto

Težav samo nekaterih gostincev zaradi neživljenjskega zapiralnega časa, in ne vseh, se očitno dobro zavedajo tudi na občini. Gornjeradgonski župan Stanislav Rojko je namreč poudaril, da bi zelo rad čim prej našel rešitev, s katero bi bili zadovoljni prav vsi lastniki gostinskih lokalov. Upa, da jo bodo do naslednjega sejma Agra našli, veljala bi vsaj za čas sejma. Zadovoljni morajo biti vsi gostinci v občini, saj, kot pravi, navsezadnje ne gre samo za Ex-Trem. To je bilo, poudarja župan, pojasnjeno tudi zakoniti zastopnici Ex-Trem cafeja, ko je bila pri njem na pogovoru 17. avgusta. Gostinci sicer res lahko brez vloge in dovoljenja podaljšajo čas obratovanja, vendar samo v treh primerih: dan pred praznikom ter ob pustovanju in martinovanju.

Sicer pa na očitke Ružičeve odgovarja, da ta vse do danes na občinski upravi ni podala vloge za podaljšano obratovanje. »Osnovno pravilo v postopkih, ki jih vodi občinska uprava, je, da brez vloge stranke ni mogoče izdajati soglasij ali potrjevati podaljšanega obratovalnega časa,« razloži župan in dodaja, da mora že po državnem pravilniku o merilih za določitev obratovalnega časa pač vsak gostinec razpored svojega obratovalnega časa prijaviti pristojnemu občinskemu organu 15 dni pred spremembo ter da lahko po občinskem pravilniku vsak zaprosi za podaljšanje obratovalnega časa na za to predpisanem obrazcu, denimo med trajanjem sejma Agro, najmanj sedem dni pred začetkom prireditve. Občinska uprava, kot še sklene, lahko deluje le zakonito, korektno in po veljavnih predpisih.