Niso plačali najemnine
 in še razsuli stanovanje

KRŠKO – Človeku se v življenju res marsikaj zgodi. Zlasti v Sloveniji, kjer si za pomoč padlemu kolesarju prislužiš policijsko kazen, kjer bi moral Energetiki za ogrevanje plačati 25.000 evrov na mesec, tako je vsaj pisalo na položnici, in kjer mora 40-letni kamnosek Sebastijan Jakša iz Krškega mirno požreti razdejano stanovanje, ki ga je spomladi pošteno oddal domnevno 22-letni U. L. in 40- letnemu E. F. s tremi otroki. Najmlajši menda še ni praznoval 1. rojstnega dne. »Plačali so eno mesečno najemnino, potem pa nikoli več nič,« pove Jakša. »Ampak tudi to bi požrl, zlasti zaradi otrok.«

Smrad iz stanovanja

»V začetku aprila smo podpisali pogodbo, da družina za dvoinpolsobno, 65 kvadratnih metrov veliko stanovanje plačuje mesečno 300 evrov,« pojasnjuje Jakša. Povejmo, da gre za stanovanje v starem jedru Krškega v bloku na Cesti krških žrtev, v katerem je dovolj prostora za petčlansko družino z majhnimi otroki, saj so prostori zelo domišljeno razporejeni.

Podnajemnica U. L. je Jakši ob podpisu pogodbe zagotavljala, da je ona trenutno doma z otroki, mož pa ima službo, zato da ne bo težav.

No, čez dva meseca so Jakševe poklicali stanovalci bloka in se pritožili, da otroci najemnikov vse dneve in noči jokajo, da je v stanovanju ponoči zabava, da se sliši vpitje in razbijanje in da se iz stanovanja po bloku širi smrad.

Lastnik je istočasno prejel opomin komunalnega podjetja Kostak, da že dva meseca ni plačal vode in preostalih obveznosti, iz Elektra pa so sporočili, da so dolgovi tudi do njih.

Odločna Sebastijanova žena Nika se je takoj odpravila na ogled stanovanja, da bi ugotovila, kaj se dogaja, pa ji je najemnica na vratih zabrusila: »Kaj hočeš od nas?« In zaloputnila z vrati.

Razbit televizor

Obupani Jakša nas je peljal na ogled stanovanja.

»Pred oddajo sem ga obnovil in opremil z novim pohištvom,« pove. Štedilnika očitno niso očistili po nobenem kuhanju, okoli plošč je zamaščeni venec umazanije, zraven pa škatla riža z naslova pomoči EU. Na gospodinjskem pultu ostanki hrane, steklenic, iz umivalnika se je širil smrad po zamaščenem, na polici prazni pločevinki piva, na mizici v dnevni sobi poln pepelnik čikov. V spalnici razbita postelja, jogi ogabno popackan, v kotu zavržen, razbit televizor, na polici prehodne stene pa uvela vrtnica, ki ni videla vode. Socializiran človek ne more tako močno zamazati in usmraditi krpe, kakršno smo videli v omarici pomivalnega korita.

Toda ko smo odprli vrata kopalnice, nas je streslo: zraven posrane školjke, niti vode niso potegnili za seboj, je stala hojca. »Imajo manj kot eno leto starega otroka, v takem je živel,« je tiho rekel Jakša.

Kje je socialna?

»Pa pustimo ogabna sporočila, ki so jih stanojemalci pošiljali ženi Niki. Če bi rekli, da nimajo, bi razumel in jim pomagal,« pove Jakša, sicer arhitekt, ki je od staršev prevzel kamnoseško obrt.

Hitro sta spoznala, da se nima smisla prepirati, zato sta najemojemalce pisno obvestila, naj se izselijo. Vročila sta jima odpoved pogodbe in sredi septembra so zapustili stanovanje.

Jakšo so obiskali tudi kriminalisti in ga spraševali, ali kaj ve ljudeh, ki živijo v njegovem stanovanju. 
»Ko me je obiskala policija, sem skoraj onemel. V življenju nisem imel opravka z njimi,« poudari. Preiskava poteka.

Zastavlja pa se še eno vprašanje: kje je socialna služba, ki naj bi reševala tako hude primere, zlasti ko so vpleteni otroci?!

Na centru za socialno delo v Krškem so bili z informacijami skopi, potrdili so nam le, da se s primerom ukvarjajo.

Prav dolgo se očitno ne. In učinkoviti tudi (še) niso.