LJUBLJANA – Čez natanko dva tedna bo v našem glavnem mestu nedvomno zanimiv posvet z naslovom Prekarnost in krčenje države blaginje, ki ga kot soprireditelja družno pripravljata Raziskovalna enota za delo in zaposlovanje (Univerza Greenwich) in Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. S predstavitvijo empiričnih raziskav ter dejavnosti sindikatov in družbenih gibanj na tem področju želita soprireditelja dogodka opozoriti na strukturne spremembe, ki vplivajo na krčenje države blaginje, na marketizacijo socialnega varstva (preoblikovanje socialnega varstva v brezobzirni trg) ter na prekarizacijo dela in življenja tistih znotraj in zunaj trga dela. Na pomembnost tega posveta je v imenu organizacijske skupine javnosti vnaprej opozorila dr. Barbara Samaluk z Univerze Greenwich, nekdanja predstavnica varuha človekovih pravic za odnose z javnostmi, sicer pa dolgoletna zagovornica človekovih pravic, antidiskriminacije ter nekonformističnih oblik življenja in dela.
Komu ustreza kriminalizacija revnih?
Če se vrnemo k namenu in pomenu posveta. Porast brezposelnosti, poglabljanje revščine in socialne izključenosti ter naraščanje števila revnih zaposlenih in prekarnih delavcev, kot z razlogom opozarjajo prireditelji posveta, postaja zelo velik problem (ne samo v Sloveniji, tudi v drugih državah), kar kaže na strukturne spremembe, povezane z globalnim širjenjem trgov (s transformacijo držav blaginje): »Varčevanje, konkurenčnost, krčenje javnih sredstev, aktivacija, podjetništvo so novodobne skovanke, ki danes usmerjajo tudi slovensko socialno in aktivno politiko zaposlovanja in tako upravičujejo prelaganje odgovornosti, ne zgolj na lokalne institucije ter (ne)profitne organizacije rastoče ‘socialne ekonomije’, temveč tudi na uporabnike socialnih storitev...«
Skratka, s predstavitvijo rezultatov empiričnih raziskav iz Slovenije (in tujine) se želijo na posvetu osrediniti na izzive, ki jih povzroča rastoča prekarizacija.
Dr. Barbara Samaluk bo tako na posvetu spregovorila o prekarnosti znotraj mreže socialnega varstva v kontekstu tako imenovanih varčevalnih ukrepov in vpetosti Slovenije v politike EU: »Ugotovitve kažejo, da postaja zagotavljanje socialnega varstva vedno bolj podvrženo varčevalnim ukrepom in odvisno od strukturnih skladov EU, ki so pogojevani z implementacijo oddaljenih socialnih in aktivnih politik zaposlovanja ter ki (s katerimi) vedno bolj prelagajo odgovornost...« Dr. Samalukova namerava opozoriti na to, kako se s projektarizacijo mreže socialnega varstva ustvarja paradoksalna situacija, v kateri celo tisti, ki naj bi ranljivim skupinam pomagali dosegati socialno in delovno reintegracijo, sami postajajo vse bolj ranljivi prekarni delavci in zato tudi vse pogostejši uporabniki različnih programov aktivne politike zaposlovanja. S tem pa se možnosti za trajno reintegracijo različnih skupin na trgu dela kvečjemu krčijo, ne pa povečujejo. Nižata pa se, poudarja Samalukova, tudi socialna varnost in kakovost socialnih storitev ter se žal odpirajo še nove možnosti za zlorabe.
Če napovemo še dve izmed na posvetu predvidenih razprav. Mag. Tjaša Podpečan s fakultete za družbene vede bo spregovorila o vse hujši prekarizaciji učiteljev in učiteljic v osnovnem in srednjem šolstvu. Tudi to namreč postaja vse hujši problem, o katerem pa se v Sloveniji skoraj ne govori. Laže si je pred njim zatiskati ušesa in oči. Dr. Vesna Leskošek z ljubljanske fakultete za socialno delo pa bo analizirala vzroke za nepojmljivo kriminalizacijo revnih (za vse hujše pogojevanje njihovega dostopa do socialnih pravic) v družbi, kjer danes vse bolj prevladuje prepričanje, da bi moral vsak delavec sam (brez sleherne pomoči socialne države) poskrbeti za svojo socialno varnost in socialno varnost svoje družine. Kakor ve in zna. O, ne, niso edini velik problem sedanjosti migranti in begunci iz Azije in Afrike, ki so se odločili, da bodo prav v EU poiskali in našli svetlejšo prihodnost. So pa usode slednjih pri dnevnopolitičnem zavajanju javnosti, ki si ga privoščijo naši in evropski domnevno tako zelo človekoljubni politiki, zagotovo precej bolj uporabne od negotovih usod prekarnih delavcev in njihovih vse hujših socialnih stisk. To pa zagotovo.
Približno osmina vseh državljanov Že lani so nekateri zaman opozarjali, da je (bilo) prekarnih delavcev v Sloveniji vsaj še enkrat toliko kot uradno brezposelnih: že približno 250.000. Dobesedno armada prekarnih delavcev, približno osmina vseh državljank in državljanov. Žal so naleteli le na gluha ušesa tistih, ki imajo v rokah škarje in platno ter bi najbrž lahko oziroma bi morali kaj ukreniti. Kar tretjina tako imenovanih espejev je poleg tega, potrjujejo raziskave, pod pragom revščine, na to je prav tako že lani opozarjal predsednik društva Gibanje za dostojno delo in socialno družbo Marko Funkl. In to še ni vse. Kar 80 odstotkov mladih se, če ima veliko srečo, v Sloveniji lahko zaposli kvečjemu za določen čas itn. Kar 80 odstotkov mladih, ki poskušajo najti prvo zaposlitev, se bo lahko v Sloveniji, pa še to, če imajo veliko srečo, zaposlilo le za določen čas. |
