LJUBLJANA, WASHINGTON, BRUSELJ – Predsednik vlade dr. Miro Cerar je sklical sejo sveta za nacionalno varnost ter nanjo povabil predsednika države Boruta Pahorja, predsednika državnega zbora dr. Milana Brgleza in tudi predsednika največje opozicijske stranke Janeza Janšo. In kaj so ugotovili na seji sveta za nacionalno varnost? Kot je po seji dejal dr. Cerar, grožnje z napadi na območju EU, podobne nedavnim v Franciji, sicer ostajajo in to zagotovo narekuje vsesplošno budnost, vendar zaznane in proučene okoliščine (za zdaj) ne narekujejo dviga stopnje ogroženosti Slovenije. Zanimivo. Toda mag. Branko Grims je po seji parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki ji predseduje, kljub temu opozoril, da Slovenija nikakor ni imuna proti globalnemu, tudi terorističnemu dogajanju ter da je, prav zato, ker je tranzitna država, precej bolj izpostavljena takšni nevarnosti.
Kaj pa pravi slovenska politika o morebitni spremembi schengenskega sistema, s katero bi v prihodnje »lahko zagotovili večjo varnost na evropskih tleh«? Zakaj že bi najbrž morala tudi o tem kaj povedati?
Združevanje resursov EU in ZDA
V nedeljo, ko se je na ulicah Pariza zbirala nepregledna množica ljudi, na njenem čelu pa številni svetovni voditelji, ki so presodili, da bi se bilo dobro – mimogrede, François Hollande je še nekaj dni prej veljal za najmanj priljubljenega med vsemi dozdajšnjimi francoskimi predsedniki! – pokloniti 17 žrtvam terorističnih napadov islamskih skrajnežev, so se v francoski prestolnici sešli notranji ministri 11 evropskih držav, ki se jim je pridružil ameriški pravosodni minister Eric Holder. Ja, razpravljali so o tem, kako zelo pomembna bosta odslej izmenjava podatkov o letalskih potnikih in krepitev varnosti na zunanjih mejah Evropske unije. Začeli pa so se tudi že pogovarjati o morebitnih spremembah schengenskega sistema. Sprejeli so Holderjev predlog, da bi se 18. februarja v Washingtonu srečali na ameriško-evropskem vrhu o boju proti terorizmu, na katerem naj bi se uskladili tudi »o združevanju resursov«. Skratka, ameriški pravosodni minister je v Parizu sogovornike pozval h krepitvi nadzora na zunanjih mejah EU in podprl uvedbo okrepljenega nadzora nekaterih potnikov na podlagi spremenjenih meril. Resnici na ljubo je treba povedati, da je španski notranji minister Jorge Fernandez Diaz že pred srečanjem enajstih evropskih notranjih ministrov z ameriškim pravosodnim ministrom napovedal, da bo njegova država predlagala spremembo schengenske pogodbe, saj želi omejiti tveganje zaradi premikov islamskih borcev, ki so državljani evropskih držav ter, kot je znano, pogosto potujejo na Bližnji vzhod (v Iran, Irak, Sirijo) ali se od tam vračajo v domovino.
Kot da si ZDA, španski notranji minister ter, ne nazadnje, francoska vlada zavestno zatiskajo oči pred vnebovpijočim dejstvom: islamski skrajneži, ki so bili odgovorni za zadnje tragične dogodke na francoskih tleh, niso šele pred enim tednom iz neke daljne dežele pripotovali v schengensko območje, ne, teroristi so živeli v Franciji, saj so bili francoski državljani. Ameriške in britanske varnostno-obveščevalne službe so poleg tega ves čas menda vedele, kolikšno potencialno nevarnost pomenijo ti posamezniki, in so jih prav zaradi tega dodale na sezname potencialnih teroristov. Kaže, da samo francoske varnostno-obveščevalne službe in francoska policija niso pravočasno doumele, kako nevarni so.
Na to je pomenljivo opozorila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ko je poudarila, da Nemčija ne bi podprla nepotrebnega spreminjanja schengenskega sistema, saj z njim ni nič narobe. Zaželeno oziroma celo nujno pa bi po besedah Merklove bilo, da bi si države članice EU znotraj schengenskega območja končno ažurno izmenjevale vse relevantne varnostne podatke, da bi se lahko Nemčija (vsaj odslej) lahko zanesla na informacije, ki jih prejema od drugih članic Unije, ter da bi tudi vse druge članice upoštevale informacije, ki jih prejemajo od vlad in obveščevalnih služb svojih zaveznic. Merklova sicer ni rekla, da želi s svojimi komentarji posredno grajati predvsem Francoze ali koga drugega, lahko pa se, kajpak, sami vprašamo, ali res ni pomislila na njih.
Nobena železna zavesa ni zastonj
Slovenija je postala članica schengenskega območja 21. decembra 2007, ko je odpravila nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah s članicami EU. Z vstopom v schengensko območje smo odpravili mejni nadzor na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, obenem pa celo okrepili varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor na meji s Hrvaško, ki je od takrat schengenska zunanja meja Evropske unije. Tako je še vedno, četudi je Hrvaška medtem že postala članica EU. Če se bo EU odločila za spremembe v schengenskem sistemu, s katerimi naj bi bistveno okrepili varnost, bi to pomenilo kar precejšnje breme za našo državo in njene državne organe. Tudi finančno, jasno. Nemška kanclerka Angela Merkel sicer res ni neposredno grajala Francozov, med vrsticami pa je vse tiste, ki bi zdaj spremenili schengen.
