CERKNICA – Lesni industriji in ustreznemu znanju v Sloveniji do zdaj nismo posvečali dovolj pozornosti, so poudarili udeleženci današnjega regionalnega foruma z naslovom Gozdovi – slovenska pot v Evropo 2020. »Treba se bo posvetiti znanju, dodani vrednosti, črpanju evropskih sredstev in boljšemu sodelovanju med podjetji v lesni verigi.«
Moramo se zgledovati po Avstriji
»Slovenija nima zlata in diamantov, ima pa gozd, ki pa je neustrezno izkoriščen. Pri nas je bilo premalo pozornosti namenjene znanju, ki ni šlo v korak s časom, nimamo pa tudi dovolj organiziranih centrov odličnosti in znanj, ki bi lahko podpirali lesnopredelovalna podjetja z visoko dodano vrednostjo,« je uvodoma izpostavila evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (ELS).
»Slovenija vsako leta izvozi milijon kubičnih metrov lesa, vendar pa gre za hlodovino, ki ima najnižjo dodano vrednost,» je dejala Kukovičeva. Moramo se ozreti po dobrih praksah iz Avstrije ali Finske in se boriti za višjo dodano vrednost, je prepričana.
»Slovenija precej zaostaja za Evropo v kontekstu lesarske industrije, še bolj pa zaostajamo na področju prepoznavnosti in blagovnih znamk,« je dodal lastnik podjetja Brest Pohištvo Mitja Strohsack. Slovenija nima ustrezne prepoznavnosti, s katero bi lahko dosegali od 30 do 40 odstotkov višje cene, kot to uspeva Avstrijcem, je dejal.
V Sloveniji se je v zadnjih petnajstih letih v primerjavi z Avstrijo na zaposlenega vlagalo sedemkrat manj, je ob tem pojasnil direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS Igor Milavec.
V. d. direktorja direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Jošt Jakša je med drugim izpostavil, da se premalo zavedamo, da bo les čez deset let strateška surovina, ki je bo v Evropi primanjkovalo. To bo za Slovenijo izjemna priložnost, vendar pa jo bo treba pravilno izkoristiti, je dejal Jakša, ob tem pa poudaril pomen sodelovanja podjetij v sklopu lesnih verig, ki bi se raztezale od lastnikov gozdov do gozdnih podjetij in na koncu do proizvajalcev končnih izdelkov.
Potencial je v združevanju zasebnih lastnikov
»V Sloveniji imamo 20 odstotkov državnih gozdov in 80 odstotkov zasebnih. Tu je največji potencial – združevanje zasebnih lastnikov,« je poudaril in pojasnil, da je v državnih gozdovih med 96 in 100 odstotki potenciala za seko, v zasebnih gozdovih pa je odstotek precej nižji in dosega le okoli 50 odstotkov.
O problemu pomanjkanja osnovne surovine – hlodovine – je spregovoril tudi direktor podjetja Lip Bled Alojz Burja, kjer na leto potrebujejo okoli 100.000 kubičnih metrov hlodovine, od katerih morajo skoraj 35.000 kubičnih metrov uvoziti iz Avstrije, Rusije in Češke.
»Smo sredi gozdov in ne dobimo hlodovine,« je dejal Burja, ki opozarja, da se zasebni les izvaža, s tem pa v Sloveniji ne ustvarja dodane vrednosti.
Evropski poslanec Jelko Kacin (ALDE) meni, da gozdov ne izkoriščamo dovolj. Ob tem je poudaril, da se bodo morala slovenska podjetja ozreti iz EU: »Dokler ne bomo 90 odstotkov izvozili zunaj EU, nam ni pomoči.« Pozval pa je tudi vlado, naj na podlagi obstoječe strategije nudi pomoč lesarskim podjetjem.
Evropska poslanka Romana Jordan (ELS) pa je menila, da se Slovenija preveč ukvarja s »čisto politiko« in premalo s konkretnimi problemi. Opozorila je, da je Slovenija v vrhu na področju okoljskih dajatev, previsoke pa so tudi cene energije, kar seveda vpliva na konkurenčnost podjetij. Poleg tega so premalo izkoriščena tudi sredstva iz evropskih skladov, saj ministrstvo za kmetijstvo in okolje podjetjem ne nudi dovolj podpore. »Gospodarstvo bi moralo zahtevati več kot ministrstva,« je poudarila.
Regionalnega foruma v Cerknici, ki je danes potekal v organizaciji Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji in Slovenske tiskovne agencije, se je udeležilo več kot 80 strokovnjakov in gospodarstvenikov.