KOROŠKA VAS – »Nikoli več ne grem na volitve, to sem odločen. Koga naj pa volim, ko je z vsakimi volitvami slabše?! Sicer pa takšne države niti ne priznavam, pravna država je že zdavnaj umrla, pri nas za ene zakon velja, za druge ne,« razočarano pravi 59-letni Slavko Čelič iz Koroške vasi, ki je na svoji koži občutil, kako stvari tečejo: sodstvo in njegov dolžnik, temu je Čelič pred petimi leti posodil 9500 evrov, sta ga namreč spravila na beraško palico, tako da se mora zdaj preživljati iz dneva v dan.
A da za nekatere pravna država vendarle velja, je znova občutil na lastnem primeru. Ker namreč ni zmogel plačati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in komunalnih stroškov, so mu zablokirali transakcijski račun, sklep o izvršbi je takoj stekel, nihče ni nič vprašal, ali bo imel za preživetje. Trgali so mu od 260 evrov, torej od nadomestila za invalidnino, s katero plačuje položnice, da lahko preživi, pa obdeluje zemljo in redi domače živali.
Naj država skrbi za pravico!
Čeličeva kalvarija se je začela pred petimi leti, ko je bratrancu Ivanu Primcu iz iste vasi posodil 9500 evrov, vse svoje prihranke. Denar je privarčeval z zdaj že pokojno mamo, da bo življenje na starost lažje, in čeprav ima Čelič v roki vse papirje, tudi sodbo višjega sodišča, da mu mora Primc vrniti denar, ta je bil celo obsojen zaradi goljufije na pogojno kazen, je Čelič nemočen. Pred časom je na dvorišče tik ob državno cesto, ki iz Novega mesta čez Vahto vodi proti Beli krajini, postavil transparente, s katerimi je opozarjal na krivico, zdaj transparentov ni, pripravlja pa nove.
»Dolžnik je bil dva meseca celo v zaporu, ostanek kazni pa je odslužil z družbenokoristnim delom. Pa dvakrat po 100 evrov mi je nakazal, in to je vse. Z obrestmi mi je zdaj dolžan 15.000 evrov, jaz pa nimam za nafto, da bi lahko delal na kmetiji in se vsaj tako preživljal,« je razočaran Čelič. In ko mu predlagamo, naj gre vendar na center za socialno delo, na Rdeči križ ali Karitas, ta predlog odločno zavrne: »Zaradi goljufije drugega ne bom iskal pomoči po Rdečem križu ali Karitasu! Naj država poskrbi za pravico, pa ne bom potreboval nobene pomoči!« Ob tem se spomni na dogodek izpred dveh let, ko se je na Rdečem križu oglasil zaradi urejanja drugih papirjev: »Takrat je na Rdeči križ prišla mamica treh otrok, da bi dobila denarno pomoč. Predlagal sem ji, naj pride k meni pomagat pobirati krompir, pa bi ji ga dal za ozimnico, ob kolinah pa še kak kos mesa. A je odvrnila, da ji tako hudo res ne gre, da bi morala krompir pobirati!«
Na odvetniško zbornico
Čelič je povsem nemočen, se je pa zdaj obrnil še na odvetniško zbornico. Želi odgovor, kako je lahko njegov dolžnik svoje nepremičnine prepisal na druge, ko je že bil v sodnem postopku, in zakaj se postopek vleče že pet let, pisal pa je tudi varuhinji človekovih pravic, od katere je sicer dobil nekaj pojasnil, med drugim tudi o nepremičnini, ki jo je Čeličev dolžnik prenesel na drugo osebo. Iz zemljiškoknjižnega izpiska namreč izhaja, da je sklep o izvršbi že zaznamovan v zemljiški knjigi, z zaznambo pa naj bi Čelič pridobil zastavno pravico z učinki tudi proti tistemu, ki je pozneje pridobil lastninsko pravico na tej nepremičnini. »Zato dejstvo, da vaš dolžnik ni več lastnik nepremičnine, ni ovira, da se izvršba ne bi opravila. Namen tako vzpostavljene zastavne pravice je ravno v tem, da je upnik poplačan iz nepremičnine tudi v primeru spremembe lastništva,« je v odgovoru med drugim zapisala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in dodala, da se lahko v primeru davčne izvršbe, če se s tem ogrozi preživljanje davčnega zavezanca, dovoli tudi odpis, delni odpis in odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih. A zakaj bi moral Čelič prositi, ko pa vendar ima denar, do katerega ne more zaradi takšne države, kot jo imamo? N
Nikoli več ne grem na volitve, to sem odločen. Koga naj pa volim, ko je z vsakimi volitvami slabše?! |
