Pred tedni sem se peljal na drug konec Slovenije in že na avtocesti začutil, da avtomobil na trenutke malce zaplava, na zaslonu je zasvetila oranžna lučka. Postanek na bencinski je pokazal, da je guma napol prazna. Bil je petek zvečer in z veliko sreče mi je uspelo pripeljati do Ljubljane. Moj avto je »10 let star jajc«, kot takim pravimo, a že tako sodoben, da nima rezervnega kolesa.
Žebelj in natrgan ventil
Drugo jutro sem zapeljal na dvorišče mojstra vulkanizerja Stanka Špana na Galjevici v Ljubljani: »Kako sodoben avto je to, da se lahko po avtocesti voziš z napol prazno gumo,« je zaduhovičil.
Pregled pri vulkanizerju je pokazal celo dve napaki na pnevmatiki. V meso se je zarila jeklenemu žeblju podobna špica in obstala na mestu, lepo zagozdena.
»Srečo ste imeli. Če se ošiljeni tujek zarine v gumo, ta v prvi fazi delno spusti, nato pa se tujek usede v meso in tesni. Lahko se peljemo, a to je nevarna loterija, saj bo že pri prvem večjem tresljaju popustil in guma bo v trenutku prazna. Vi pa brez rezerve.«
Hkrati je pnevmatika spuščala na spoju med ventilom in platiščem, zato smo zamenjali ventil.
Gumo je mojster zaflikal in avto je bil spet nared. A je pripomnil: »Če se vozite okoli Ljubljane, to ni problem. Za tiste pa, ki delate veliko kilometrov, avtomobil brez rezerve ne pride v poštev. To udobje vas lahko namreč zelo veliko stane.«
Običajno avtomobil zavarujemo tudi za asistenco v primeru nesreče ali okvare, toda lahko se zaplete. Avtovleka vam bo avtomobil pripeljala do najbližjega servisa ali domov na dvorišče, pot do svojega mehanika ali vulkanizerja pa običajno doplačamo. Da ne govorim o čakanju na avtovleko sredi noči ali klicanju prijateljev, naj nas pridejo iskat. Lahko smo dva dni brez avtomobila.
Zamenjati je enostavno, zakrpati ne
Tudi moje vozilo sicer ima set za krpanje, a mi v zgoraj opisanem primeru niti ne bi pomagal, saj ne bi mogel iztakniti žeblja in ne zamenjati ventila, ki ga običajno ne vozimo s seboj.
Glede krpanja avtomobilske gume mojster Stanko pravi: »Danes mladi še kolesa ne znajo zaflikati, kaj šele avtomobilske gume.«
Aha, pozabil sem povedati, da sem imel na ventilih lepe, svetleče aluminijaste kapice. In tu sem res doživel rek, da ni vse zlato, kar se sveti.
Aluminij se je sprijel z zlitino ventila in vse skupaj je zarjavelo, da na črpalki sploh nisem mogel odviti kapice, da bi napolnil pnevmatiko. Poskusil sem s kleščami, nisem čisto levorok, pa ni šlo, z močnim potegom bi utrgal ventil, s čimer bi vse še poslabšal.
»Vsak korektni vulkanizer vam bo za nekaj deset evrov pripravil dobro rabljeno rezervno pnevmatiko s platiščem, za dvigalko boste odšteli 25 evrov in za teleskopski ključ za vijake 15. In ste brez skrbi naslednjih deset let.«
Če poenostavimo, manj kot 100 evrov za varnost in ohranitev živcev, ko ob devetih zvečer obstaneš sredi regionalne ceste brez javne razsvetljave, mrzlično iščeš trikotnik, mimo švigajo avtomobili in podiš otroke stran od parkiranega avtomobila, se mi ne zdi pretirana cena.
»Zamenjati kolo je relativno preprosto, za žene in dekleta pa organiziramo kratko delavnico, in bo.« Pripravili smo rezervno kolo. Srečo sem imel, saj je proizvajalec mojega vozila še imel predviden prostor v prtljažniku zanj in orodje. Sicer pa bi ga pospravil v prtljažnik.
