O Bledu včeraj, danes in jutri smo se pogovarjali z županom Janezom Fajfarjem. Konec minulega leta je nastopil svoj tretji mandat. Šestdesetletni univerzitetni diplomirani etnolog in profesor geografije je prvič postal blejski župan leta 2006, ko je zapustil direktorski položaj Vile Bled.
»Takrat se za Bled še nisem toliko zanimal, razen za Vilo Bled, kjer sem bil direktor,« pove župan. »Bil sem v nekem svojem svetu in sem na občino gledal bolj kot na nujno zlo. Počakal sem še na zadnje stalne goste in se odločil, da bom čez zimo doma. Spomladi 2006 so me začeli prepričevati, da bi kandidiral za župana. Takrat nisem računal, da bom zmagal.«
Pravi, da mu je žal, ker niso izkoristili vseh možnosti, da bi za razvoj kraja pridobili več evropskega denarja. Hkrati doda, da so bili lani kar pridni. Med drugim so obnovili staro jedro vasi Mlino, za to so bile potrebne milijonske naložbe. Dokončali so Bohinjsko Belo, začeli so urejati parke, uredili so vse dokumente za severno in južno razbremenilno cesto. »Vse to je pomembno prispevalo k temu, da sem na lanskih volitvah zmagal še tretjič,« poudarja.
Živa občina
Ko izrečemo besedo Bled, po navadi pomislimo na grad, jezero in hotele, pletne in fijakarje, kremne rezine. Zanima nas, kakšen je preostali Bled. »Bled ni samo turizem, to je tudi živa občina z 8200 prebivalci in petimi krajevnimi skupnostmi,« pojasni Fajfar. »Dve tretjini ljudi živita na Bledu, tretjina jih je po okoliških vaseh. Zadnja leta smo precej vlagali v vasi, kar mogoče nekaterim Blejcem ni bilo najbolj všeč. Vesel sem, da v zadnjem času zelo lepo sodelujemo z občino Radovljica, z Bohinjem pa to turistično sodelovanje poteka že vrsto let, prav tako sodelujemo z Gorjami in Žirovnico. Prav na blejsko pobudo smo ustanovili regionalno turistično destinacijo Gorenjska, v kateri je združenih 18 gorenjskih občin. Tudi z evropskim denarjem in sredstvi vseh občin smo lani na Bledu uredili in odprli informativni center Triglavska roža.«
Janez Fajfar je župan dobro obiskanega turističnega kraja, v tujini najprepoznavnejše slovenske turistične točke. Zaveda se, da morajo še veliko postoriti. »Če želimo ohraniti Bled, kakršnega imamo in poznamo, potem je treba najprej urediti promet,« meni. »Nujno potrebuje – poudarjam – obe državni razbremenilni cesti, na severu in jugu. V občinskem svetu nimamo ne koalicije ne opozicije, saj smo spoznali, da so problemi za vse enaki, in če si bomo nagajali, ne bomo nič naredili. Tudi v uradnih opozicijskih strankah nam precej pomagajo, saj moramo nujno pridobiti vsaj milijon evrov državnega denarja, tako da bi vsaj na južnem delu razbremenilne ceste lahko začeli odkupovati zemljišča. Če bi to uredili lani – pripravljeno je bilo vse, vključno s cenitvami –, bi junija že lahko imeli gradbeno dovoljenje. Hotel Toplice ima lahko sedem zvezdic, ampak prebujati se ob hrupu tovornjaka s prikolico, naloženo s hlodovino, ki pelje mimo hotelskih sob, ni najbolj prijetno. Če Bohinj razvija smučarski turizem, potem ves promet ne more potekati skozi Bled, ampak mimo. Na novi razbremenilni cesti se že pripravljamo. Pripravljamo tudi druge stvari. Podrli bomo objekte nekdanje tovarne Vezenine in uredili parkirišča. Še naprej bomo urejali jezerski breg, imamo pa tudi vrsto drugih načrtov.«
Na mladih Bled stoji
Blejski turizem je ves čas osrednja tema pogovora z županom. »Turizem je živa stvar in najhitreje rastoča industrija, na vse pa ne moreš sam vplivati,« razmišlja Fajfar. »Zdaj se pritožujejo, da je na Bledu precej mladinskih prenočišč. To niti ne bi bil tak problem, če ne bi imeli mladi navade, da hodijo zelo pozno spat in tudi vstajajo bolj pozno. Je pa nekaj res, to so gostje za jutri in najboljši ambasadorji blejskega turizma. Mladi čez dan kar veliko zapravijo, še posebno pri kakšnih adrenalinskih športih. Nekoliko bi morali vseeno potrpeti. Opozoril bi še na težavo, da ne znamo pobrati davka vsem tistim, ki služijo ob strani. Imamo celo vrsto agencij, ki poleti veliko zaslužijo, pozimi pa gredo nekam na toplo.«
Država namaka drevesa Čeprav lanski žled ni najhuje lomastil po Gorenjski, so posledice vidne še letos. V gozdovih in tudi drugod. Sprehajalci okrog Blejskega jezera so se že navadili vodne »forme vive«. Zanjo je v celoti zaslužna država, natančneje ministrstvo za okolje in prostor. Čeprav jim je blejska občina, ko so pospravljali posledice žleda, ponudila, da odstranijo tudi drevesa, ki so se podrla v jezero, niso bili uslišani. Zagotovo je Blejsko jezero turistični magnet, ki ga tržijo na vseh celinah sveta, zato si država ne bi smela dovoliti, da bi preizkušala, koliko časa potrebujejo debla, da se razgradijo v vodi. Bi pomagalo, če bi odgovorni člani vlade, ko bodo v obnovljeni, nekdanji Muhrovi vili Zlatorog, šli vsaj enkrat peš okrog jezera? M. K. |
Opažajo še nekaj: zelo se je povečal obisk gostov z Daljnega vzhoda, saj je bila samo na gradu med dobrimi 300.000 obiskovalci že dobra petina gostov iz Južne Koreje! Od tega lepo živijo številni, otok in grad, cerkev, pletnarji in drugi. »Zavzemamo se za kakovost in pravo razmerje med ceno in storitvijo,« meni župan. »Pomembna je tudi varnost, in to kolikor toliko imamo. Še vedno gremo lahko brez strahu ob treh zjutraj peš okoli jezera. Prav sprehod okoli njega je eden glavnih adutov, smo pa tudi športno izjemno močni, saj negujemo približno 60 vrst športnih panog in na to kar pozabljamo. Še ena stvar me moti, ki je težko rešljiva: po Bledu med drugim vodijo tujci. Ne vemo, kaj razlagajo, predvsem pa računajo precej mimo nas. Velika sramota za Slovenijo je, da v primerjavi z Avstrijo pri nas vinjeta, ko prideš skozi Karavanke, velja do sredine predora. Avstrijska vinjeta je potrebna šele od prvega odcepa. Tu precej izgubljajo Maribor, Nova Gorica, Jesenice in Bled. Nihče ne bo plačal vinjete, da bo prišel za eno popoldne na kremno rezino na Bled. Tak odnos ni v redu, tudi vedenje ustreznih Darsovih služb pri nadzoru vinjet nam ne more biti v ponos. Goste imamo na krožniku, a se do njih takole obnašamo.«
Sramota je neskončna Večni blejski problem je Riklijeva vila. Kaj se dogaja z njo in tudi z drugimi pomembnimi objekti, med drugim s Pristavo? Župan Janez Fajfar znova pojasni, da je vila v zasebni lasti. »Je v katastrofalnem stanju; dosegli smo le, da se lahko podre,« poudarja. »Lastnik Oman ima torej možnost, da jo odstrani, in upamo, da bo to čim prej izkoristil. Je pa res, da zaščita in podiranje staneta, sramota pa je neskončna. K sreči se je prodala vila Sončnica ljubljanskega župana Ivana Hribarja v Zaki, ki naj bi jo predvidoma obnovili. Problematična je tudi Vila Bled, sicer v državni lasti, ki dela dobro, a ni v najboljšem stanju, država pa nima denarja za vlaganje. Poseben problem je Pristava, ki je državna. Žalostno je, da so potrebovali štiri mesece za zamenjavo desetih strešnikov, ko je voda ob deževju v potokih tekla v notranjost objekta.« |
Hiša odkupljena, stanovalci preseljeni Šestnajst odgovornih projektantov, 47 načrtov, šest elaboratov, to je žetev 60-letne blejske bitke za južno in severno razbremenilno cesto. Blejski župan Janez Fajfar pravi, da se vsi odgovorni zavedajo pomembnosti izgradnje obeh cest. »Tudi zato bomo del občinske ceste, v dolžini 550 metrov, od 2,5 kilometra severne razbremenilne ceste, ki se začne pri bencinskem servisu in nadaljuje v smeri Gorij in Pokljuke, začeli poleti graditi sami. Svetnike bomo z močjo argumentov poskušali prepričati, da vzamemo milijon evrov posojila in začnemo. Pri južni razbremenilni cesti čakamo, da nam država pride naproti. Nadaljujemo odkupe zemljišč. Petina trase je že zagotovljena. Stanovanjska hiša pred Bledom, kjer se začne ukop, je že odkupljena, stanovalci preseljeni. Predor je načrtovan med Dobro goro in Stražo. Južna obvoznica v smeri Bohinja se vije mimo Mlina in se z viaduktom pri sedanji Pristavi priključi regionalni cesti proti Bohinjski Beli in naprej,« je bil jedrnat župan. M. K. |