LJUBLJANA, BRUSELJ – Bilo je lepo. Dokler je trajalo. Žal pa ni prav dolgo trajalo. Se še spomnite, kako so se predstavniki naše vlade po pavje šopirili, češ da jim je Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko (ECB) uspelo prepričati, da so na pravi poti in da potrebujejo predvsem (samo) še nekaj časa, denarja pa pravzaprav ne?
Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je, kajpak, že konec maja vedel, da bo slovenski proračunski primanjkljaj letos večji, da bo znašal najmanj milijardo evrov in pol ter da bosta poglavitna varčevalna ukrepa vlade premierke Alenke Bratušek omejevanje plač v javnem sektorju in višji davek na dodano vrednost (DDV), vendar je pred dvema mesecema našim politikom ne glede na to še dobrohotno (po službeni dolžnosti) delil optimistične nasmehe. Res je, od takrat je precej spremenil ton svojih komentarjev na račun Slovenije. Zdaj namreč pravi, da so razmere pri nas prav gotovo resne oziroma da se nam (da se naš) čas že izteka: »Razmere v Sloveniji so še vedno obvladljive, a čas se izteka. Verodostojna uresničitev reforme bančnega sektorja je prioriteta.«
Časa je do oktobra še nekaj |
Na dnevnem redu zasedanja finančnih ministrov držav območja evra se je, skratka, kot informativna točka znašla tudi Slovenija. Na dnevni red nas niso uvrstili na pobudo naše vlade. Najprej razprava o našem iskanju izhoda iz krize sploh ni bila predvidena. Finančni minister Uroš Čufer je po zasedanju poskušal nekoliko omiliti neprijetne vtise in slutnje: »Pojasnili smo, da ukrepi, ki smo jih sprejeli, veljajo šele od polovice leta in da je zato v številkah mogoče opaziti le polovico našega fiskalnega napora.« Že mogoče, toda avstrijska finančna ministrica Maria Fekter je že ob prihodu na zasedanje evrskih finančnih ministrov namignila, da želi (iz)vedeti, kako gre Sloveniji, in da bodo jeseni skoraj gotovo Slovenijo obiskali nadzorniki ECB.
Ne smemo prezreti, kaj šele omalovaževati pomembnega dejstva: Evropska komisija je ustavila poskus prenosa slabih posojil slovenskih bank na slabo banko (državno Družbo za upravljanje terjatev bank), saj bi bila načrtovana cena prenosa precej višja od tako imenovane poštene tržne vrednosti. Skrb vzbujajoč pa je, tako je vsaj mogoče sklepati po nekaterih indicih, tudi za marsikoga v Bruslju vladni predlog rebalansa proračuna. Ker? Ker potrjuje, da vladna koalicija v resnici ni pripravljena umakniti političnih lovk iz bančnega sistema, sočasno pa prav nič spornega ne vidi v tem, da bodo morali slovenski davkoplačevalci za dokapitalizacijo državnih bank prispevati kar 1,2 milijarde evrov.
