KOČEVJE – Ljubljanske mlekarne, ki so od leta 2012 v lasti korporacije Lactalis, največje mlekarske multinacionalke na svetu, bodo konec septembra zaprle obrat v Kočevju. Če bi ga hoteli ohraniti, bi morali investirati v proizvodno tehnologijo, za kar pa bi potrebovali več kot milijon evrov.
Zato so se v Ljubljanskih mlekarnah, ki je največji slovenski grosist z mlekom in mlečnimi izdelki in ima obrate v Ljubljani, Mariboru in Kočevju, kjer predelajo več kot 200 milijonov litrov na leto, odločili za iskanje rešitve znotraj skupine Lactalis. »Proizvodnjo poltrdih sirov bo za Ljubljanske mlekarne prevzela druga članica skupine – tehnološko modernejša in večja sirarna v bližnji regiji, ki bo sire proizvajala po obstoječih recepturah in po enakih standardih kakovosti ter iz slovenskega mleka,« pravi Renata Lovrak, direktorica korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah. Proizvodnja se bo iz Slovenije preselila na Hrvaško, v Bjelovar.
Zaposleni v kočevski sirarni bodo lahko konkurirali za druga delovna mesta v podjetju, pravi Lovrakova: »Štiriinštiridesetim zaposlenim v obratu Kočevje smo ponudili možnost, da se prijavijo na 33 prostih delovnih mest na preostalih lokacijah Ljubljanskih mlekarn in v proizvodnih obratih skupine v regiji. Za prosta delovna mesta bodo izpeljani običajni postopki izbire kandidatov.« Zaposlenim naj bi menda ponudili tudi možnost, da se prijavijo za delovna mesta ne le v Ljubljani, ampak tudi v Karlovcu in Bjelovarju.
Z zaprtjem sirarne bo v občini Kočevje 44 delovnih mest manj. Novembra lani je šlo v stečaj podjetje za proizvodnjo pohištva Nolik, ki se je nekoč imenovalo Lesna industrija Kočevje – Lik, in brez dela je ostalo 162 ljudi. Brezposelnost v deželi gozdov ostaja med najvišjimi v državi: januarja, ko je bila v Sloveniji v povprečju 13,5-odstotna stopnja brezposelnosti, je bila v občini Kočevje kar 24,7-odstotna. V občini, kjer je nekaj več kot 16.000 ljudi, jih je brez dela 1817.
Da so razvojni problemi na Kočevskem veliki, govorijo tudi podatki Statističnega urada Slovenije: občina Kočevje je imela leta 2005 5354 delovnih mest, letos pa jih ima kar za 30 odstotkov manj, 3902. Podobno je tudi na področju kmetijstva; pred 20 leti je bilo na Kočevskem okoli 5000 glav govedi, danes le še 3520.
Hrana naj bo lokalna
»Zaprtje kočevskega obrata Ljubljanskih mlekarn na nas ne bo vplivalo, saj mleka zadnjih pet let ne prodajamo njim,« pravi Marko Višnar iz Govedoreje Kočevje GO-KO, ki ima sedež na Mlaki pri Kočevju. So največja farma na Kočevskem in mleko vozijo v Italijo, razloži Višnar: »Radi bi ga vozili sem, v Kočevje, ali kam drugam v Slovenijo, a se nam ga bolj splača v Italijo.« Višnar meni, da bo imelo zaprtje sirarne škodljive posledice za območje.
Podobno razmišlja Franc Hribar, dolgoletni vodja kočevske sirarne, ki je že 16 let v pokoju, obrat je vodil med letoma 1961 in 1989. Nekoč je bila to največja sirarna v Sloveniji, ki je izdelke – večinoma poltrde sire, kot so kočevska gauda, edamec, stiški trapist, in trde sire, kot je laščan – prodajala po vsej Jugoslaviji. »Enkrat sem izračunal, da smo v letu dni naredili toliko sira, da bi ga lahko vsak Jugoslovan pojedel pol kilograma,« se spominja časov, ko je večina proizvodnje v sirarni potekala ročno.
Njeno zaprtje nima samo ekonomskih učinkov, opozarja Hribar: »Obrat bi moral ostati, da lahko ljudje delajo in da je na Kočevskem, v tem naravno ohranjenem okolju, proizvodnja, ki je širokega pomena. Les, ki ga imamo na Kočevskem v izobilju in katerega pomena se zadnje čase vedno bolj zavedamo, je pomemben. Toda ne samo za lokalno okolje, ampak tudi za državo je še pomembnejša hrana oziroma proizvodnja hrane.«
Multinacionalka ne razmišlja o pomenu lokalnega, ampak sledi lastnim ciljem. V Ljubljanskih mlekarnah pravijo: »Cilj družbe je njena rast, ki jo lahko dosegamo z osredotočenjem na izdelke z višjo dodano vrednostjo in sinergijami, ki jih dosegamo znotraj skupine Lactalis.«
Rezultat sinergij, še pravijo, prinaša širjenje proizvodnje svežih izdelkov v obratu v Ljubljani. Tam že delajo izdelke za članice skupine in trge zahodne Evrope, podobno bodo izpeljali tudi za skandinavske države: »V ta namen smo investirali tudi v novo tehnologijo, ki bo nameščena v naslednjih treh mesecih.«
Franc Hribar pa opozarja na drugačen način razmišljanja: »Hrana bi – pa ne zato, ker je o tem veliko govora, ampak zato, ker je to resnično pomembno in ekološko zavedno – morala biti lokalna. Da se je ne vozi od daleč. To bi moralo veljati tudi za mleko in mlečne proizvode.« Zato, dodaja, je res velika škoda, da Lactalis zapira obrat v Kočevju.