Če sem upal, da bo arbitražni sporazum združil Slovence, kot smo bili enotni recimo na plebiscitu decembra 1990, sem se, vse kaže, bridko motil. Na sredini seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko sta se poslanca SDS Branko Grims in Anže Logar pridušala, da je razsodba arbitražnega sodišča slaba za Slovenijo, ki da je izgubila tako rekoč vse, kar je imela vso svojo zgodovino. In se je seveda razvila ostra polemika s koalicijo. Skratka, vse po starem.
Ampak saj podobno so razdeljeni tudi volivci. Znanec, po rodu iz Dalmacije, je ob začetku poletja v svojem lokalu začel ponujati karlovačko pivo, češ da se gostje navadijo nanj, preden gredo na dopust na Hrvaško. In so ga kar pridno naročali, mi je povedal. Ampak samo do arbitraže. A veš, da je od prejšnjega četrtka prodaja padla za polovico, mi je rekel te dni: »En možakar, ki je vsak dan popil vsaj eno karlovačko, je presedlal nazaj na union, ker da hrvaškega pira že ne bo pil, pa tudi na Hrvaško da ne gre na morje.«
Podobni so nekateri odzivi na spletnih forumih, njihovi avtorji da se ne dotaknejo več Kraša in Podravke, pa tudi v Mercatorju ne kupujejo več.
Spet drugi arbitražo razumejo za politično natezanje slovenske in hrvaške vlade, v resnici pa da zaradi nje bistveno drugače ne bomo živeli – razen seveda ljudi, ki nenadoma ne spadajo več pod deželo, temveč v lepo njihovo. Toda zanje bo poskrbela vlada, menda naj bi razdelovala celo načrt o njihovi selitvi! Bodo tudi najbojevitejšemu borcu za mejo Jošku Jorasu kupili hišo na naši strani?
In večina Slovencev bo tako tudi letos čofotala po hrvaškem Jadranu. Čudim se, da tam ni bilo že kakšnega pretepa, ker na hrvaških forumih so še veliko bolj agresivni, pozivajo celo k orožju.
Ni kaj, poletje bi bilo še dolgo in vroče, pa ne bo, ker se kmalu začnejo poslanske počitnice. In bodo tudi poslanci verjetno večinoma odpotovali v Dalmacijo. Na koncu se kaj prida res ne bo spremenilo.
Čeprav jaz v štacuni vseeno kupim slovenski paradajz, če je ta predrag, pa italijanskega.
