LJUBLJANA – Kmetijska suša se kljub nedavnim padavinam, ki so sicer preprečile stopnjevanje sušnih razmer površinskih voda, še naprej zaostruje. Kot so zapisali na spletni strani Agencije RS za okolje (Arso), še nikjer po državi ni ekstremno nizkega stanja podtalnice, a napovedani četrti vročinski val v prihajajočih dneh stanja ne bo izboljšal.
Ob koncu tretjega vročinskega vala je državo zajela hladna fronta s padavinami, ki so se zaradi razgretega ozračja marsikje sprevrgla v neurja s točo in vetrom. Ohladilo se je, v torek zjutraj so bile temperature zraka med 11 in 13 stopinj Celzija, le na Primorskem in v Beli krajini med 14 in 16 stopinj Celzija.
Največ dežja je po podatkih Arsa v tem obdobju padlo v severnem in severozahodnem delu Slovenije. Tudi ponekod v osrednji Sloveniji so bile padavine izdatne, vendar močno lokalno omejene. Primanjkljaj meteorološke vodne bilance v sušno najbolj prizadetih območjih jugovzhodnega dela ostaja velik, zato se kmetijska suša še naprej zaostruje.
Veliki primanjkljaji
V Posavju primanjkljaj, ki se bo po napovedih Arsa v naslednjih 10 dneh še povečeval, meri že več kot 350 milimetrov, v Beli krajini okoli 200, na Dolenjskem pa 292 milimetrov. Stanju ekstremne suše se približujejo razmere tudi na obalnem območju, močno izsušena pa so tudi kmetijska tla na severovzhodu države, kjer so lokalne padavine stanje sicer nekoliko popravile. Padavine v preteklem sedemdnevnem obdobju so preprečile stopnjevanje sušnih razmer na površinskih vodah, na odpravo sušnih razmer pa bistveno niso vplivale, poudarjajo pri Arsu. Pretoki rek po Sloveniji se namreč počasi zmanjšujejo, s čimer se bodo sušne razmere na površinskih vodah po Sloveniji le še stopnjevale.
Ob prehodu hladne fronte v preteklih dneh se podzemne vode z dvigom gladine niso znatno odzval, kar je posledica dolgotrajne izsušenosti tal. Najneugodnejše razmere so še vedno v delih vodonosnikov na jugovzhodu države, gladine Čateškega in Šentjernejskega polja so zelo nizke za ta letni čas. Nižje vrednosti od običajnih so tudi v drugih delih vodonosnikov Krško-Brežiškega polja, pa tudi v vodonosnikih Murske in Dravske kotline in v kraškem prispevnem zaledju izvira Rižane.
Kljub temu nikjer po državi še ni ekstremno nizkega stanja podzemnih voda. V prihodnjih dneh pa ne pričakujejo obnavljanja podzemnih voda, kar bo stopnjevalo neugodne razmere na že izpostavljenih območjih zelo nizkih vodnih količin.
