LJUBLJANA – Smo v zadnjem letu Slovenci res tako hudo grešili, da nas bo narava prav na mednarodni dan Zemlje, v petek, 21. aprila, spet hudo kaznovala? Jutranje temperature se bodo namreč v petek spustile do –5 °C. A zmrzali še ne bo konec, saj bo v noči na soboto temperatura verjetno padla še nižje.
Se torej ponavlja lanska zgodba, ko je mraz v jutranjih urah tistega torka, 26. aprila, udaril po poljih in vinogradih vzhodne in južne Slovenije in kmetom odnesel več kot polovico pridelka? Temperatura se je takrat v nižjih legah spustila tudi do –7 stopinj Celzija.
»Na podlagi vseh parametrov in izmerjenih količin se bo konec tedna temperatura spustila za ta čas krepko pod ničlo. Edino upanje je veter, ki mrazu ne dopušča, da bi pritisnil do dna,« nam je povedala mag. Tanja Cegnar z agencije za okolje. A to je slaba tolažba, saj bo v zatišnih legah zaradi tega še bolj pritisnil in še dlje koval v led cvetove jablan.
Zmrznili sadovnjaki in buče
Lani smo nekaj dni po zmrzali v maju na Bizeljskem obiskali vinogradnika in poljedelca, 44-letnega Aleša Balona, ki z družino kmetuje na ekološki kmetiji in prideluje vino na štirih hektarih vinogradov. Pozeba mu je odnesla 70 odstotkov letine. Pogled na bližnji sadovnjak je bil grozljiv, saj je mraz uničil vse plodiče, skoraj so ostali brez jabolk.
Lani za 43 milijonov škode Lanska pozeba je bila katastrofalna, saj je povzročila za 43 milijonov škode, kar pomeni naravno nesrečo. Tudi zato, ker je bila razmeroma pozna in je poleg sadnega drevja prizadela poljščine. Temperature zraka na višini 5 cm nad tlemi so se spustile vse do −7,3 °C v Pomurju, −5,6 na novomeškem območju, −4,9 na celjskem in do −3,8 °C v osrednji Sloveniji. V celoti so pozeble prezgodaj posejane buče v fazi kličnih listov, poškodbe je utrpela tudi zgodaj sejana koruza v razvojni fazi od 2 do 4 listov. |
Kot pove Cegnarjeva, so bile lani vremenske razmere v osnovi podobne letošnjim. »Če primerjamo temperature v lanskem in letošnjem aprilu, vidimo, da sta si temperaturna grafa podobna. Prvo polovico meseca so bile temperature zelo spomladanske, celo avgustovske, čez dan tja do 25 stopinj. A potem se je z deževjem močno ohladilo in temperatura je padla najprej na pet stopinj, nato pa zdrsnila pod ničlo.«
Tako je na sadjarskih pridelovalnih območjih predvsem vzhodnega dela Slovenije prodor polarnega zraka 26. aprila sovpadel z najobčutljivejšimi razvojnimi fazami cvetnih brstov pri sadnih drevesih.
»Prizadelo je tudi vinogradniške lege podravskega in posavskega vinorodnega območja, kjer so mladice vinske trte merile že par centimetrov, zlasti v nižjih in kotlinskih legah, kamor se je po pobočjih stekal hladen zrak. Do konca aprila je pozeba prizadela tudi višje lege ter nekatera druga izpostavljena območja, nazadnje Notranjsko. Neprizadeta je ostala le Primorska,« navaja Cegnarjeva.
Najobčutljivejša oreh in trta
Agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik z agencije za okolje pojasnjuje, da je spomladanska pozeba najpogostejša v zgodnjem obdobju odpiranja cvetnih brstov: »Na primer v fenološki fazi: mišje ušesce, balon, odprt cvet, mladi plodiči itd. Polno odprti cvetovi koščičarjev in pečkarjev pozebejo pri temperaturi, nižji od –2,0 °C, za mlade oplojene plodiče so usodne nižje od –1° C, še zaprti brsti pa pozebejo pod –3,0 °C.«
Še bolj občutljiva kot pečkate in koščičaste sadne vrste sta oreh in vinska trta. »Odpirajoče se cvetne brste oreha lahko poškoduje že ena negativna stopinja, če pa že odganjajo, je lahko usodnih že nekaj desetink stopinje pod ničlo.«
Deset pozeb v 30 letih V preteklih 30 letih je sadjarsko panogo v Sloveniji prizadelo več kot 10 pozeb. Nekatere so bile le na posameznih območjih. Huda pozeba je bila leta 2012, ki je na najbolj prizadetih legah terjala več kot 50-, ponekod celo 100-odstotno škodo. |
Lani je pozeba močno prizadela nižjeležeče vinograde. Pri trti mraz namreč običajno prizadene odganjajoče mladike in mlade liste, zanje so nevarne temperature pod –2 °C.
»Najprej pomrzneta pestič in semenska zasnova, precej manj občutljiv je cvetni venec, dokaj odporni pa so prašnice in pelod. Nizke temperature zraka lahko cvet oziroma cvetni brst povsem uničijo. V tem primeru je pozeba popolna. Lahko je tudi nepopolna, kadar cvetni brst preživi, vendar se običajno pojavi sterilnost cvetov.«
Precejšnjo vlogo pri preživetju cvetov in brstov ima odpornost, ki je pridobljena lastnost, tudi lega rastišča. Bolj odporna so tista drevesa, ki postopno razvijajo cvetove.
V petek zahod, v soboto vzhod in jug
Cegnarjeva poudarja, da bo v sredo, četrtek in tudi v petek od severa k nam pritekal mrzel zrak. V sredo in četrtek bodo naši kraji na prehodnem območju med nizkim in visokim zračnim tlakom, pihal bo okrepljen severni veter in ozračje bo dobro premešano, izjema pa bodo zatišne lege.
»V petek se bo veter polegel, zato pričakujemo, da bo med navedenimi dnevi prav petkovo jutro na zahodu najbolj mrzlo.« Temperatura se bo spustila na minus pet. V soboto zjutraj naj bi se scenarij ponovil na vzhodu in jugu, če vetra ne bo, se lahko še bolj ohladi.
Lanska pozeba je bila katastrofalna in je nekatere kmete, zlasti sadjarje in vinogradnike, močno prizadela. Zelenjavarjem je vzela vse posejano na prostem. Kako ironično, v prednosti so bili tisti, ki imajo razpršene parcele, kar je sprto s sodobno ekonomsko logiko, saj oddaljenost oziroma transport veljata za velik strošek.
Zaradi pozebe nekateri kmetje razmišljajo o opustitvi pridelave. Pozebo lahko namreč zavarujejo, zato jim država v osnovi ne more povrniti niti dela škode. Včasih je prispevala vsaj 50 odstotkov zavarovanja, danes le še 30, in to kljub temu, da smo v Sloveniji v zadnjih 30 letih imeli kar 10 pozeb. »Edini tehnološki ukrep je oroševanje v sadovnjaku ali zavarovanje, drugega ni,« nam je zaskrbljeno povedal direktor KGZS Branko Ravnik.
