AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED

Nič aprilu ne zaupaj, če je topel, zélen breg

Objavljeno 09. april 2014 09.11 | Posodobljeno 09. april 2014 09.18 | Piše: Andreja Sušnik

Ohladilo se bo. Sadno drevje je v razcvetu, zato aprila pogosto preti pozeba, ki najpogosteje udari v kotlinah in na ravninah. Zadnjo hudo pozebo smo utrpeli leta 2005.

Potek povprečne temperature zraka marca od sredine minulega stoletja do leta 2014 in dolgoletno povprečje 1961–1990. Vir: Arso

Letošnji marec se je uvrstil med bolj tople, povprečna marčna temperatura zraka je bila za 4 do 5 °C višja od povprečja 1960–1990 v vzhodni polovici Slovenije, manjši odklon smo izmerili na zahodu in severozahodu države. V Ljubljani se je letošnji marec uvrstil med tri najtoplejše, podobno topel je bil tudi leta 2011. V prvi dekadi aprila 2011 smo v Sloveniji namerili izjemno visoke temperature zraka. V sušnih razmerah v tleh in pri močnem sončnem obsevanju smo v notranjosti države 7. aprila 2011 na večini meteoroloških postaj izmerili rekordno visoko temperaturo zraka za prvo dekado aprila. Ponekod je bil presežen celo aprilski rekord. V Biljah, kjer meritve segajo do leta 1962, je bil prejšnji rekord presežen za kar 4,5 °C. V Postojni, kjer je merilni niz še desetletje daljši, pa za 4 °C.

Spomladanska pozeba

V noči na sredo nas bo od severozahoda prešla hladna fronta. Hladneje bo, najvišje temperature bodo od 10 do 15 °C. Spomladanska pozeba je največkrat povezana z vremenskim stanjem, ko se iznad naših krajev umika sredozemski ciklon ali hladna fronta, za njima pa doteka bistveno hladnejši zrak, pogosto s polarno zračno maso. V takih razmerah temperatura zraka v prizemnih plasteh ozračja lahko tudi v pomladanskih mesecih pade več stopinj pod ničlo. V slovenskem prostoru po pogostosti pozeb izstopajo širše kotlinske in ravninske lege. Redkejše so na pobočnih in grebenskih legah zaradi učinka inverzije v kritičnih temperaturnih obdobjih. Pogostost pozebe je manjša tudi na območjih, ki jim relief omogoča dobro prevetrenost. Pogosto so pozebe zmerne in prizadenejo le izpostavljene lege.

Precej okrnejo pridelek, vendar so gospodarske škode obvladljive. Slovenski prostor je v preteklih 50 letih prizadelo več hudih spomladanskih pozeb, ko je gospodarska škoda dosegla razsežnosti naravne nesreče. Na primer v letih 1969, 1977 in 1988, v bližnjih preteklih letih pa so bile zelo hude tudi v letih 1997, 1998, 2001, 2003 in zadnja leta 2005. Ker se povprečna temperatura zraka očitno dviguje, je cvetenje sadnega drevja bolj zgodnje. Tako je tudi letos.

Varstvo rastlin

Hiter razvoj pečkarjev tudi v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem (hruške cvetijo, jablana je v razvoju rožnatih popkov in na zgodnejših legah že v balonskem stadiju) zahteva preventivno škropljenje pred vlagoljubnimi boleznimi, kot je škrlup. Preventivno ga je smiselno opraviti pred naslednjimi padavinami.

Napoved:

Padavine se bodo v noči na sredo razširile nad večji del Slovenije. Prehodno bo zapihal severni veter, na Primorskem burja. Do srede zjutraj bo dež ponehal, delno se bo zjasilo, čez dan bodo krajevne plohe. Hladneje bo.

Obeti za 10. do 15. aprila 2014

Sprva bo nad našimi kraji območje visokega zračnega tlaka, ki pa bo že v petek slabelo. Ena vremenska fronta nas bo prešla predvidoma v soboto, druga v noči na ponedeljek.

V četrtek in petek kaže na dokaj sončno in suho vreme, v petek bo zapihal jugozahodni veter. Od sobote do ponedeljka bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami, v torek naj bi se postopno zjasnilo. Najvišje dnevne temperature v notranjosti Slovenije ne bodo presegle 20 °C, v četrtek zjutraj pa je v izpostavljenih legah možna slana

7. april 2011

Najtoplejše obdobje na začetku aprila pri nas v dobi meritev je doseglo svoj višek v notranjosti države. V Metliki se je čez dan ogrelo do poletnih 29,5 °C, v Grosuplju so izmerili 29 °C, v Novem mestu 28,5 °C, v Mariboru 28 °C, v Ljubljani in Preddvoru na Gorenjskem 27,7 °C in v Ratečah 25,6 °C.

Pregovora

Nič aprilu ne zaupaj,

če je topel, zélen breg,

burja, krivec le zasukaj,

brž je mraz, pobeli sneg.


Če je travna presuhó,

kmetovalcu ni ljubó;

če pa večkrat dež rosí,

v srcu to ga veselí. 

Deli s prijatelji