Ni postala srečna, samo opeharjena

LJUBLJANA – »Danes, pri zdravi pameti, nikoli več ne bi tako vložila. Danes tega nikoli ne bi podpisala.« Tako je včeraj pred sodnico Majo Primožič na Okrožnem sodišču v Ljubljani zatrjevala 28-letna Tamara Dolamič, komercialistka po poklicu, ki je trdno prepričana, da je družba Sina 5 manipulirala z njo. V omenjeno podjetje, center za sprostitev in kakovostno življenje, katerega stoodstotna lastnica je Špela Peternel, je namreč v nove projekte vložila 25.000 evrov, ki jih zdaj želi nazaj s pripadajočimi obrestmi. Kot pravi, s tem denarjem ne počno ničesar, saj ni videti novih projektov: »Ne morem se sprijazniti, da se denar porabi za osebne želje.« Še več: z odvetnikom Gregorjem Dobrajcem trdita, da je 1. avgusta 2011 sklenjeno pismo o nameri, iz katerega je razviden njen vložek, nično.

Če vam ime Špela Peternel (na sodišče je ni bilo, saj je na poslovni poti) zveni znano, naj spomnimo, da smo o podjetnici v našem časopisu že večkrat pisali. Izvaja energetske programe, treninge, intenzive. Ena njihovih prepoznavnih manter je ponavljanje besed happy, happy, happy, zaradi katerih so jih nekateri poimenovali kar sekta happy, happy.

Porabljenih 
50 tisočakov

Dolamičeva je pred sodnico opisala svojo žalostno, predvsem pa drago izkušnjo, ki ji je sesula življenje. Namen programa, ki se ga je udeležila, je prepoznavanje osebnih ciljev, razvijanje življenjske energije in skozi to izboljšanje kakovosti svojega življenja. S tem naj bi ji bili zagotovljeni, tako pravi, fenomenalni življenjski rezultati na vseh življenjskih področjih, torej pri kreativnosti, zdravju, v partnerstvu, odnosih z ljudmi in podobno. A za to je bilo treba krepko seči v žep.

V letih 2010 in 2011 je za energetski program porabila najprej dvakrat po 1440 evrov, potem dvakrat po 2880 evrov – s seboj je peljala tudi takratnega partnerja, ki se je sicer temu upiral –, nato pa je za daljše članstvo plačala še 24 tisočakov.

Poleg omenjenih zneskov, v takrat že slabšem finančnem stanju, je vložila še izposojenih 25.000 evrov v družbine nove projekte, v katere je takrat verjela, podpisala pa je tudi po njenem mnenju nično pismo o nameri. Sprva so od nje želeli sto tisočakov vložka, pravi, a ji denarja ni uspelo zbrati. Prepričati naj bi jo želeli, da naj s partnerjem prodata hišo ali naj vzameta hipoteko. Ko to ni šlo, so počasi spuščali mejo, vse dokler niso prišli do 25.000 evrov, ki jih je Dolamičeva uspešno zbrala. Dodala je, da so ji zagotovili povračilo sredstev v treh do šestih mesecih. A denarja ni bilo.

Življenje se je sesulo kot hišica iz kart

Namesto rasti in uspeha na vseh področjih se je Dolamičevi življenje počasi sesuvalo kot hišica iz kart. Finance so bile slabe, razšla se je s partnerjem, s katerim sta že živela v novi hiši, izgubila je stike z večino prijateljev in sorodnikov, opustila je celo načrte o dokončanju fakultete, in to vse, ker so ji govorili, tako trdi, da se mora popolnoma predati navodilom in popolnoma spremeniti življenje.

Kljub vsemu je vztrajala in ni bila pripravljena odnehati, saj je verjela, da je tik pred ciljem: »Ko si enkrat v kolesju, ko toliko vložiš, si želiš, da ta stvar uspe.« Dodaja, da je bila enostavno pod njihovim vplivom: »S človekom najlažje manipuliraš, ko je na tleh.«

Priznava, da je v omenjeno družbo tudi sama pripeljala več ljudi, ki so plačevali drage treninge. Po njenih ocenah so prinesli okoli 50.000 evrov. Seveda je za to prejela provizijo, a pravi, da zelo majhno. Še več, ko bi ji jo morali izplačati, so se vedno znova, tako pripoveduje Dolamičeva, pojavljali novi treningi, intenzivi, katerih se je morala udeležiti, če je želela stopiti na višjo stopničko.

Ko je dojela, kaj se ji dogaja, da je, kot pravi manipulirana, je zahtevala vračilo 25.000 vloženih evrov, saj da z denarjem ne počno ničesar (po pismu o nameri, ki je bilo podpisano avgusta 2011, je bila do povračila upravičena šele po petih letih). Peternelova ji je ponudila izplačilo v 25 obrokih, a se s tem Dolomičeva ni strinjala. In tako so končali na sodišču.