Ni plačeval delavcev

BREŽICE – Na odlični lokaciji v Šentlenartu pri Brežicah je dolgo uspešno poslovala družba Vino Brežice, ki je imela ekskluzivno pogodbo za polnjenje ameriške kokakole, a je na koncu ostala brez posla. Pred sedmimi leti, dve leti zatem, ko je družbo prevzel Mihajlo Čule, je družba zašla v stečaj, Čule pa je bil zaradi nepravilnega poslovanja, kot smo v Novicah že pisali, zdaj obsojen na zaporno kazen.

Stečajni upravitelj Vina Brežice Zlatko Vili Hohnjec je bil vesel, ko je zanimanje za poslovne prostore nekdanjega Vina pokazala družba BGS Elektrika in jih tudi kupila za poltretji milijon evrov. Drago Kramarić, direktor družbe, ki ima sedež v Slavonskem Brodu, je napovedoval razcvet proizvodnje in zaposlitev dvesto ljudi. Imel je namreč sklenjene odlične posle z nemškim Siemensom, za katerega je družba izdelovala električne komponente. Kmalu po nakupu poslovne stavbe pa se je začelo zatikati. Zmanjkovalo je denarja za odplačilo kredita, predvsem pa za delavce, ki so ostajali brez plač, brez regresa in tudi prispevkov jim niso plačevali. Skupina delavcev Varmonta, BGS Elektrike in družbe AAA-ING, kakor se je po blokadi računov preimenovala BGS Elektrika, je direktorja ovadila.

Krizo je direktor Kramarić pripisoval prav nakupu proizvodne hale, v katero naj bi vložili še dodatni milijon. Glavni partner Siemens je zmanjševal obseg pogodb in sodelovanje z brežiškim podjetjem, podobno kot Coca-Cola z Vinom, tudi prekinil. Prihajalo je do zamika odplačil kredita in zamude pri plačah. Nanje so delavci na koncu čakali tudi eno leto, več let niso dobili regresa. Vendar je bila kriza očitno predvsem za delavce, ki so dosegli socialno dno, medtem ko naj bi direktor živel na veliki nogi, kupoval drage avtomobile, hiše in stanovanja ter počitniške apartmaje na morju. Inšpekcijski pregled je pokazal tudi vrsto nepravilnosti pri poslovanju direktorja Kramarića. Sodišče pa je zdaj ugotovilo, da je Kramarić zavestno kršil temeljne pravice delavcev, in ga obsodilo na tri leta in osem mesecev zapora. Nekdanji direktor si je kazen prislužil, ker 212 delavcem ni izplačeval plač, prispevkov in regresa. Pravna oseba, družba Varmont, projektiranje, proizvodnja, inženiring in montaža, pa mora zaradi 33 kaznivih dejanj kršenja temeljnih pravic delavcev plačati 15.000 evrov denarne kazni. Sodba še ni pravnomočna.

Družba je od februarja v stečaju, delavci pa na cesti, saj proizvodnje ni. Stečajni upravitelj Branko Mavrič je delavcem vročil odpovedi delovnega razmerja ter jih napotil na zavod za zaposlovanje, jim dal obrazce za jamstveni sklad in jih pozval, naj prijavijo svoje terjatve. »S tem je bila delavcem omogočena čim hitrejša pot do zagotovitve minimalne socialne varnosti in sredstev iz jamstvenega sklada,« je povedal stečajni upravitelj Mavrič, ki je uredil vse potrebno tudi za tiste delavce, ki jih je delodajalec že prej neupravičeno vrgel na cesto. Zdaj išče novega najemnika usodnih prostorov, saj bi z njihovo hitro oddajo dosegel, da stroški postopka ne bi razžirali stečajne mase.