LJUBLJANA – Slovenskega premierja Janeza Janša so navedbe Jožeta P. Damijana o premierjevih izjavah razočarale, ob čemer meni, da je problem tovrstnih komentarjev nekoliko globlji, pri tem pa se spominja časov izpred 20 let. Dodaja, da težava niso izjave o stanju, temveč stanje samo.
Ne želi špekulirati
Kot je povedal v oddaji na Info TV, se bo vlada v četrtek seznanila s stanjem v NLB, kakšno je stanje v drugih dveh državnih bankah, pa lahko le ugiba na podlagi skopih informacij. Guvernerja Banke Slovenije je zaprosil, naj za državni zbor (DZ) pripravi poročilo o stanju, ki pa ga v dveh tednih ni od nikoder. Guverner bo na izredni seji DZ poslancem stanje vseeno predstavil, sta se dogovorila danes. Dodaja, da je stanje NLB vseeno deloma boljše od tega, kar se prikazuje v javnosti, špekulirati pa ne želi, saj je položaj preresen, da bi to počeli. Na podlagi ene banke ne moremo sklepati, kakšno je stanje v celotnem slovenskem bančnem sistemu. Pri tajkunskih posojilih je treba ugotavljati individualno odgovornost, pristojni organi pa bodo posameznike tudi kaznovali, upa Janša.
Dokapitalizacija in reševanje NLB
KBC je banka, ki je sama v težavah, ob dovoljenju za državno pomoč pa je morala pristati na to, da se bo umaknila tudi iz NLB, kakšna je natančna situacija KBC kot banke v celoti, pa Janša ne želi ugibati. »Dokler ne sprejmemo ustrezne rešitve (glasovanje o državnem holdingu v DZ naslednji teden), pogovorov s potencialnimi partnerji, ki bi želeli rešiti NLB, ne bo. Izdaja obveznic je neizogiben del tega posla, ključno pa je, da s prenosom slabih naložb na neko posebno družbo znotraj holdinga pridobimo čas, v katerem se lahko del terjatev pokrije tudi 100-odstotno. Računamo, da bodo čez nekaj let ob oživljanju gospodarstva delnice zrasle, pri nekaterih naložbah je tako pametno počakati,« pravi Janša: »Izdelava podrobnejših scenarijev je lahko sizifovo delo, koraki bodo postopni, in sicer ugotovitev stanja, nato pa reševanje.«
Problematika pokojnin
»Definirati je treba, kaj sploh pokojnina je – pravica vsakega, ki je leta in leta plačeval v pokojninsko blagajno. Danes se vanjo štejejo tudi razni dodatki in to ni tisto, kar dobivamo kot pokojnino na osnovi plačevanja – in v ta del vlada ni posegala.« Upokojenci mislijo, da so pokojnina tudi dodatki za rekreacijo in podobno, opozarja premier. Poskušali so slediti osnovnemu načelu pravičnosti, kar pa se velikokrat ni dalo, saj niso vedeli, kako ravnati s posameznikom, ki že dolgo dobiva kakšen dodatek. Meni, da bi morali bolj poseči v dodatke, ki jih iz proračuna izplačujejo že desetletja. »Ni drastičnega primera, ko bi ta zakon kogar koli spravil v finančno stisko,« dodaja.
Štiri milijarde za dodatke borčevskim pokojninam
Glede dodatkov borčevskim pokojninam pravi, da ni šlo za to, da bi se dodatki znižali le eni kategoriji, samo za borčevske dodatke pa je država dala štiri milijarde evrov. Če tega ne bi bilo, bi Slovenija imela za 10 odstotkov višji standard, pravi. Po drugi strani imamo žrtve vojnega nasilja, ki dodatke dobivajo le nekaj mesecev, z zakonom pa se je poseglo v oboje, tako v dodatke vojnega nasilja, za tiste, ki so pravico do dodatka dobile šele po osamosvojitvi, kot tudi v borčevske dodatke. Nekatere privilegije, ki obstajajo že dlje časa, bi morali bolj porezati.
Rdeča zvezda
To, da je bil nekdo v vrhu totalitarnega režima, ki je kršil človekove pravice, zdaj pa predava o demokraciji, je komentar sam po sebi, pravi o praporščakih, ki jih ni povabil na državno proslavo. Stanovnikova organizacija naj se odloči, kakšna organizacija bo; ali bo politična organizacija ali druščina, ki mešetari z nepremičninami, ali pa tista, ki na magistratu nekoga prosi, naj kandidira na volitvah. Vse troje pač ne more biti, pravi Janša. Pod simbolom rdeče zvezde se je v Sloveniji pobilo veliko ljudi, tudi sorodnikov tistih, ki še živijo. »Ta simbol ni bil nikoli sposoben združevati ljudi, pričakovati, da bo to storil zdaj, je še toliko bolj iluzorno, zato smo se ga tudi znebili.« Od osamosvojitve naprej imamo Slovenci simbole, ki ne delijo, pod njimi se lahko vsi združujemo, državne proslave pa je treba očistiti vsega drugega, meni premier.
Odškodnine izbrisanim
Odločitev evropskega sodišča glede odškodnin se nanaša na šest primerov, Janša pa ne more reči, ali so vsi ti primeri upravičeni. Prav se mu zdi, da se popravijo krivice tistim, ki svojih dokumentov v času osamosvojitve niso mogli urediti, po drugi strani pa so bili na delu tudi špekulanti, ki niso verjeli, da bo Slovenija kot samostojna država preživela, povezanost s Slovenijo pa so začutili šele, ko so videli, da so pokojnine pri nas 10-krat višje kot v Srbiji ali Bosni. Ta zavest se je z vstopom v EU še okrepila – te stvari je treba ločiti in ta vlada bo to tudi naredila, napoveduje: »Bilo bi groteskno, če bi nekdo, ki je takrat špekuliral, danes dobil 20.000 evrov.«
Ukrepi za rast
Slovenija je paket za rast že sprejela, DZ ga bo obravnaval kmalu. V Sloveniji za korak rasti vlada politično soglasje, pravi premier. Slovenska politika se je poenotila, da se ne bo brezglavo zadolževala še naprej, če zdaj pademo na tem testu, pa se bo cena denarja za nas dolgoročno še podražila. Mi potrebujemo EU bolj kot ona nas, prav tako je z Evropsko centralno banko in kohezijskimi sredstvi. Vse to je lahko pod vprašajem, če zavez, ki smo jih sami dali, ne bomo izpolnjevali, svari.
O pritiskih iz ozadja
»Glavna oblast v Sloveniji ni vlada, so vzporedne strukture, ki bodo poskušale kontrolirati vladno večino, in to prek ene ali druge stranke. Poskuša se podaljšati sistem vladanja iz ozadja, s tem pa se v šahu drži tudi predsednik vlade, kar se dogaja tudi zdaj. Poišče se stranka, na katero je mogoče najbolj pritiskati in tako vplivati na večino v DZ; prvi 'korakec' v tej smeri sta bila tudi primera Simčič in Vogrin. Zaradi pritiska javnosti sta se morala umakniti iz svojih strank, če bi presojali njuno krivdo, pa bi bilo morda drugače ...« V Sloveniji poskušajo vladati tisti, ki nimajo nikakršne odgovornosti, to so tisti, ki mislijo, da je dovolj, da gredo na magistrat in ustanovijo stranko, da bodo lahko vladali še naprej.
Nezaupnica vladi?
»Če bi bila zdajšnja opozicija sposobna sestaviti vlado, zdaj ne bi potrebovala konstruktivne nezaupnice /.../ Vsak dan, ki mine, mi je bolj žal, da Jankoviću ni uspelo sestaviti vlade, saj sem že takrat vedel, kaj to vlado čaka,« pove. Ko bomo vse naredili, bodo šli na to, da vlado zrušijo, je prepričan.
Za zakonom o uravnoteženju javnih financ je le majhen korak na poti iz krize, smo pa še daleč od tega, da bi lahko normalno 'dihali sveži zrak'. Upa, da bo jeseni vse skoncentrirano na dejanske teme in da bo Slovenija dobila predsednika, ki ga bo zanimala prihodnost, ne pa takšnega, ki bo govoril državljanom, da Slovenija še ni dovolj zadolžena.
