NASPROTNIK

Ni bil za odcepitev, 
bil je izrecno proti

Objavljeno 14. maj 2012 11.17 | Posodobljeno 14. maj 2012 11.18 | Piše: Jadran Vatovec

Za Stanovnika bi bila osamosvojitev Slovenije le samomor.

Zakaj bi se slepili, da je bil tudi dr. Janez Stanovnik med zagovorniki slovenske osamosvojitve (foto:Jože Suhadolnik)?

LJUBLJANA – V publikaciji, s katero Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) vabi na različne dogodke za odrasle, se je znašlo tudi vabilo na pogovor z nekdanjim »očetom naroda« (nekdanjim predsednikom predsedstva nekdanje jugoslovanske Socialistične republike Slovenije) in zdajšnjim predsednikom Zveze združenj borcev za vrednote NOB dr. Janezom Stanovnikom. Dr. Stanovnik bo namreč gost predavanja iz niza Borza znanja MKL 25. maja, ko bo zbranim spregovoril v tretjem nadstropju poslopja knjižnice Otona Župančiča. V omenjeni publikaciji smo lahko prebrali tudi naslednje pojasnilo: »Spregovorili bomo z ekonomistom in enim izmed ključnih politikov slovenske osamosvojitve, Janezom Stanovnikom. Nekoč krščanski socialist, kasneje partizan, je danes predsednik Združenja za vrednote NOB. Pogovor bo vodil Črt Kanoni

Nekdo se je pozneje očitno le spomnil, da dr. Stanovnik le nikoli ni bil eden izmed ključnih politikov slovenske osamosvojitve, tako da se je v minulih dneh na spletni strani MKL (na http://www.mklj.si/index.php/prireditve) pojavil nekoliko drugačen, že ustrezno popravljen zapis o njem kot dragem gostu dogodka v prostorih knjižnice Otona Župančiča. Spremenjeno vabilo namenoma objavljamo nelektorirano oziroma z vsemi napakicami in pomenljivimi spodrsljajčki: »Slovenski politi in ekonomist. Nekoč Krščanski socialit, kasneje partizan danes predsednik združenja za vrednote NOB. Aktualen pogovor z vidnim politikom in človekom, ki je nesporna moralna avtoriteta vsega, kar enačimo z odporom proti okupatorju, epohalnemu obdobju narodnoosvobodilne vojne. Pogovor bo vodil Črt Kanoni. Vabljeni!«

»Politi« namesto »politik«, »socialit« namesto »socialist« in »kar enačimo z odporom proti okupatorju, epohalnemu obdobju« namesto »kar enačimo z odporom proti okupatorju, epohalnim obdobjem.« Težko sicer verjamemo, da je takšno skrpucalo sestavil Črt Kanoni, vendar zaradi prijaznosti dopuščamo tudi to možnost. Drži, še sreča, da so, da je nekdo opazil, da je trditev, češ da je bil »oče naroda« med ključnimi osamosvojitelji, neutemeljena.

Ali obstaja kakršen koli dokaz, da dr. Stanovnik svojčas ni bil prav pretirano navdušen nad »odcepitvijo Slovenije od Jugoslavije« (nad zavzemanje številnih drugih slovenskih politikov z dr. Jožetom Pučnikom na čelu za samostojno prihodnost Slovenije)?

Seveda obstaja

Na primer, v osrednjem slovenskem časniku Delu so 10. aprila 1989 v rubriki Rekli so objavili tudi mnenje dr. Stanovnika o neodtujljivi pravici Slovencev do samoodločbe: »Pravica do samoodločbe in odcepitve je neodtujljiva pravica. Druga reč pa je, da ta pravica pri nekaterih nujno zbuja vtis, da bi se radi odcepili. Temu nasprotujem, zame bi bila odcepitev Slovenije samomor. To bi bilo navzkriž z zgodovinskimi interesi slovenskega naroda. Vedeti je treba, da je naše zahodne meje podpisala Jugoslavija, in ne Slovenija. V hipu, ko bi Slovenija nastopila kot neodvisna mednarodna enota, bi mirovna pogodba z Italijo nehala veljati, če pa bi izgubili severno mejo, bi bilo to za slovenski narod samomor, ki mu ga bodoči rodovi ne bi odpustili.«

Česa nismo čutili do JLA?

Dr. Janez Stanovnik je v Delovi rubriki Rekli so (aprila 1989) spregovoril še o dveh stvareh, o odnosu Slovencev do JLA in o procesu JBTZ: »Popolnoma napačno je presojati odnos slovenskega naroda do JLA na podlagi pisanja Mladine. To pisanje ne odraža tistega, kar slovenski narod čuti do armade. Lahko bi rekel, da je odnos Slovencev evropski, pacifističen, protimilitarističen. Čutim, da moram nekaj povedati tudi o procesu proti četverici. Bržkone ne boste mogli razumeti prizadevanj, da bi jim sodilo civilno sodišče, a treba se je spomniti dachavskih procesov. V teh procesih ljudi niso le obsodili, temveč tudi streljali. Slovenski narod to občuti kot nacionalno sramoto. Tako smo pred kratkim uradno priznali napako in te ljudi rehabilitirali, ohranila pa se je kolektivna travma.«

Deli s prijatelji