Nezaželena kitajka v deželi belih brez

»Pri nas, v deželi belih brez, smo dobili priseljenko, pavlo, pavlovnijo, ji pravijo strokovno. Gre za kitajsko rastlino, ki se je že močno razbohotila, in mislimo, da ti kitajski vsiljivci ne spadajo v naše okolje. Kje so pristojni, inšpekcija, razni zavodi pa Natura 2000?« tako se je glasilo pismo, ki smo ga dobili v uredništvo iz Bele krajine.

Pavlovnija se je v Beli krajini v zadnjih dveh letih precej razširila, menda je kar okoli 15 nasadov tega drevja, ki zaradi izjemno kakovostnega lesa velja za svetovno prihodnost, a kot zagotavljajo tako pristojni kot lastnik največjega nasada, ta ima v deželi belih brez s pavlovnijo zasajenih 15 hektarjev površin, je vse pod nadzorom. Čeprav je imel prav on veliko opravka z inšpekcijami. »Od ministrstva za kmetijstvo sem pred zasaditvijo dobil navodila, kaj potrebujem za zasaditev tujerodnih rastlin, za to sem pridobil tudi vsa potrebna dovoljenja, ki jih gojitelj potrebuje že zato, da lahko les proda,« je izpostavil Trebanjec A. G., ki pavlovnijo goji v Beli krajini.

Dovoljeno saditi le hibrid

Domovina pavlovnije, ene najhitreje rastočih drevesnih vrst, je jugovzhodna Azija, v Evropo pa je prišla pred dobrim desetletjem, ko jim je uspelo vzgojiti vrsto, ki je odporna proti nizkim temperaturam. Les tega drevja je zelo uporaben, predvsem za izdelavo glasbil, smuči, v ladjedelništvu, a nekateri se upravičeno bojijo, kakšne posledice ima lahko vnos teh tujerodnih rastlin v našo krajino. Pri nas je sicer dovoljeno saditi le hibrid, ki se ne razmnožuje s semeni, a po svetovnem spletu je mogoče dobiti vse, tudi sadike, ki so zrasle iz semen, nekateri čebelarji so celo zastonj delili seme te sicer zelo medovite rastline, torej pavlovnije, ki je invazivna in bi lahko ogrozila naše avtohtone vrste. Zato je izjemnega pomena sledljivost izvora sadike.

»Slovenske gozdove bi lahko ogrozila pavlovnija vrste Paulownia tomentosa, saj dobro semeni, seme je rodno in v naših razmerah tudi kali. S sajenjem te vrste v gozdove, ki je po zakonu o gozdovih prepovedano, bi ustvarili razmere za hitro razširitev te drevesne vrste na sicer siromašnejših tleh, kjer je konkurenca domačih drevesnih vrst šibkejša, predvsem na Krasu, obrečnih in obrobnih gozdovih ob prometnicah. S takšnimi težavami se namreč že desetletja srečujejo gozdarji v jugovzhodni Ameriki, kjer je pavlovnija izjemno agresivna vrsta pri poraščanju ogolelih površin, pa naj bo to zaradi sečnje ali pa zaradi požarov. Torej, invazivno širjenje pavlovnije bi najverjetneje spremenilo krajinsko sliko vrstno pestrih gozdov v krajini, kjer bivamo, medtem ko bi drugje težje uspela konkurirati domačim drevesnim vrstam. Uspela in razširila pa bi se verjetno na presvetljenih gozdnih površinah, ki jih je pred dvema letoma prizadel žled ter lani in letos še lubadar,« je dejal Andrej Držaj, vodja oddelka za gojenje in varstvo gozdov pri novomeški enoti Zavoda za gozdove Slovenije.

V Beli krajini torej v nasadih rastejo hibridne sadike, ki se ne razmnožujejo s semenom. Gojenje pavlovnije ureja več zakonov, a predpisi niso usklajeni in njihova uporaba lahko povzroči različne poglede na sajenje teh nasadov, kar je na lastni koži spoznal tudi Trebanjec, ki je dobil dve odločbi, da mora nasad posekati, potem pa je bil postopek ustavljen.

Nevarna degradacija tal

Kot so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je njihov inšpektorat uporabniku kmetijskega zemljišča naložil, da s kmetijskega zemljišča odstrani nasad pavlovnije in začne uporabljati zemljišče zgolj v kmetijske namene. Na to odločitev se je Trebanjec pritožil in odločbo je isto ministrstvo odpravilo ter jo vrnilo v ponovno odločanje. »V nadaljevanju postopka je inšpektorat pridobil mnenje Gozdarskega inštituta Slovenije, ki je navedel, da se nasad pavlovnije smiselno umešča v gozdne plantaže, in ne v kmetijsko pridelavo. Na podlagi tega je inšpektorat izdal novo odločbo z enakim izrekom. Tudi nanjo se je uporabnik pritožil. Ministrstvo je tudi to odločbo odpravilo in postopek ustavilo. Na podlagi te pravne prakse inšpektorat ni nadaljeval postopkov v primerih novih nasadov pavlovnije. Leta 2016 pa se je zakon o kmetijskih zemljiščih, v katerem je bilo točno opredeljeno določilo o nasadih pavlovnije, spremenil,« so pojasnili na kmetijskem ministrstvu. Če poenostavimo: pavlovnijo je zdaj mogoče gojiti na kmetijskih zemljiščih slabše kakovosti.

»Po navodilih prodajalcev sadik je očitno, da pavlovnija prirašča optimalno le na najboljših kmetijskih zemljiščih in ob izdatni dodatni oskrbi z vodo, v rasni dobi potrebuje sadika 20 litrov vode na teden. In če imamo v Sloveniji ogromne količine zaraščajočih površin z gozdom z neizkoriščeno lesno biomaso ter izjemno nizko samooskrbo s hrano, se sprašujem, zakaj bi uporabljali najboljša kmetijska zemljišča za pridelavo hitrorastoče lesne biomase, kar nasadi pavlovnije so. Na tako kakovostnem zemljišču ni ustrezno gojiti hitrorastočih drevesnih vrst, ampak hrano. Z nasadom pavlovnije prav gotovo vplivamo na rodovitnost tal in velika verjetnost je, da jih trajno degradiramo. To pa ne zadeva le lastnika njive, ampak vse nas,« je ob tem izpostavil Dušan Jurc, vodja oddelka za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Dodaja, da ima pavlovnija izjemno dobro izraženo sposobnost odganjanja iz panja in korenin po poseku, tako da bi bila odstranitev teh dreves izjemno draga, mogoča bi bila ali z dragim fizičnim izkopavanjem korenin in panjev ali uporabo okolju škodljivih herbicidov.

Obisk inšpektorjev

Je pa imel Trebanjec zaradi nasada pavlovnije v Kanižarici pri Črnomlju tudi obisk inšpektorjev inšpektorata za okolje. »Inšpekcija za okolje in naravo je zoper investitorja nasada začela inšpekcijski postopek 28. julija lani na podlagi prijave suma nezakonite rabe vode za namakanje in hkratnega posega v območje naravne vrednote Dobličica in območja Nature 2000. Ker ni imel vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za namakanje nasada, je dobil plačilni nalog. Investitor je sicer podal vlogo za pridobitev vodnega dovoljenja, vendar je bila zavržena. Po pridobljenem strokovnem mnenju zavoda je bila zavezancu izdana odločba z odreditvijo vzpostavitve izvedenih posegov v območju naravne vrednote Dobličica v prejšnje stanje, odpravo škode oziroma sanacijo na lastne stroške. Poteka izvršilni postopek, ker zavezanec še vedno ni izvedel sanacijskih ukrepov,« so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.