Odločitev premierke, da gre po zaupnico v parlament, je politično spretna, vsebinsko pa povsem prazna. V petek, ko jo je sporočila javnosti, sploh še ni vedela, ali bi jo vezala na kakšen zakonski ukrep ali poslala kar tako v parlament. Več kot očitno gre samo za poskus političnega preživetja po polomu z nepremičninskim zakonom in celi vrsti afer članov ministrskega zbora. S to potezo si sicer poskuša utrditi majav položaj v svoji lastni stranki. Pa vendarle, najava glasovanja o zaupnici v funkciji izboljšanja političnega položaja pred volilnim kongresom znotraj lastne stranke je politično sprevrženo dejanje. Namesto da bi premierka in njena stranka služili državi, se zdi, kakor da celotna država služi predvolilnemu teatru, ki mu bomo priča v Pozitivni Sloveniji. Premierka in njena vlada bi se morali v tem trenutku ukvarjati s strukturnimi reformami, ki bi življenje v Sloveniji spremenile na bolje. Nekaj dni, preden je premierka najavila glasovanje o zaupnici, je vlada sprejela Nacionalni reformni program, ki ga mora do sredine aprila poslati v Bruselj.
V njem lahko najdemo vse razen reform. V tem programu tako sploh ni zdravstvene reforme, čeprav je zdravstveni sistem tik pred finančnim kolapsom. Namesto tega se govori le o nekakšni racionalizaciji in optimizaciji delovanja izvajalcev javne zdravstvene dejavnosti. Kakšni bodo konkretni ukrepi in v kakšnih terminskih rokih bodo izpeljani ter kdo bodo odgovorni nosilci, pa so pozabili napisati. Piše tudi, da se proučuje košarico storitev iz zdravstvenega zavarovanja. Na splošno so za ta Nacionalni reformni program značilne besedne zveze: »racionalizirali bomo«, »optimizirali bomo« in »proučili bomo«. Vlada v tem istem dokumentu tudi navaja, da bo proučila učinke reforme trga dela in pokojninske reforme.
Skratka, Slovenija je dežela, kjer se bo v prihodnje veliko analiziralo in proučevalo. Konkretnih strukturnih reform, ki bi problematične stvari spremenile na bolje, pa ta vlada ne načrtuje. Lažje je dvigovati davke in vsem linearno zniževati plače v javnem sektorju ne glede na to, kako opravljajo svoje delo. Kakor da ne bi imeli znotraj javnega sektorja po eni strani ljudi, ki trdo in motivirano delajo, ter na drugi tudi precej takih državnih uradnikov, ki hodijo samo v službo, in ne na delo. Premierka si je s tem, ko se ni resno lotila strukturnih reform in je namesto tega iskala politično lažje poti v dvigovanju vseh mogočih dajatev, pravzaprav kar sama izrekla nezaupnico.
