Nezadovoljni so s podarjeno kopalnico

NOVO MESTO – Dve leti sta minili, odkar so v romskem naselju Šmihel podrli staro in razpadajočo večstanovanjsko stavbo, družine pa so naselili v zabojnike. Med stanovalci je Dimitrij Zupančič, oče štirih otrok, ki poudarja, da si je v prejšnjem stanovanju sam na svoje stroške uredil kopalnico, zdaj pa ima prav zaradi te kup težav. Sprva je namreč občina sanitarni zabojnik uredila čez cesto, na njegovo vztrajanje pa so ga postavili bližje k njegovemu bivališču, a kljub temu mora do njega po dvorišču. »Pozimi na primer morajo otroci po snegu, da gredo lahko na stranišče,« tarna Dimitrij, ki želi, da bi imeli otroci urejen dom in normalne razmere, da bi se lahko uredili za v šolo, letos bodo namreč v šolske klopi sedli trije njegovi otroci. »Staro stanovanje je bilo zame boljše, čeprav so bile, kot pravijo, razmere slabše,« doda.

Občina se je za rušenje starega objekta, katerega lastnica je bila in ki je bil v nemogočem stanju, saj je bil že zelo načet in napol porušen, odločila zaradi večletnih opozoril inšpekcijskih organov, vladnih služb in KS Šmihel, s katerimi so občino opozarjali na nemogoče razmere. Trem družinam, ki so zaradi rušenja objekta ostale brez strehe nad glavo, so nabavili dvojne rabljene bivalne zabojnike kot začasno obliko bivanja z enim skupnim sanitarnim kontejnerjem. Pred časom je Dimitrij v dogovoru z občino dosegel, da je dobil nekoliko manjši zabojnik s kopalnico na svoje dvorišče, a to še vedno ne more biti dokončna rešitev.

Naredil bo 8. razred

»Pogodbo o najemu bivalnega zabojnika sem podpisal septembra 2013, in sicer za eno leto. Takrat so mi rekli, da je to le začasna rešitev, saj naj bi potem dobili montažne barake. Ker so obljubljali, smo čakali, čeprav so tudi razmere v tem bivalnem zabojniku nemogoče. Pri vsakem deževju zamaka, zaradi česar tla gnijejo, prav tako so stene tanke, brez prave izolacije. Že ko so nam dali zabojnike, so z njimi pripeljali miši in podgane, še zdaj pride kakšna, čeprav imamo nastavljeno lepilo zanje,« našteva Dimitrij, ki ga jezi, da mu je občina zdaj ponudila v podpis pogodbo, da mora za zabojnika plačevati še najemnino, gre za 44 evrov na mesec, v prvi pogodbi iz leta 2013, ki jo je podpisal zdaj že nekdanji novomeški župan Alojzij Muhič, pa je zapisano, da je dobil zabojnik v brezplačen najem. »Če bi bili pogoji takšni, kot morajo biti, bi najemnino plačeval. Zakaj pa ne, saj dobivam socialno pomoč. Še raje pa bi šel v najemno stanovanje, saj tako z otroki res ne morem živeti. V tem zabojniku živeti je tako, kot bi bili v kombiju, v katerega bi dali jogije, da bi lahko kje spali. Bi pa do stranišča tudi sam naredil streho, če bi bila to dokončna rešitev, saj znam delati, tudi temelje za bivalni zabojnik sem skopal sam,« je dejal Dimitrij, ki je s svojimi težavami skoraj vsak dan na občini, a ima občutek, da se ga tam namerno izogibajo. Povedal je, da išče službo, hkrati pa bo na RIC naredil še osmi razred osnovne šole, v rednem šolanju je namreč zaključil sedem razredov.

Kot so nam pojasnili na mestni občini Novo mesto, o obljubah iz leta 2013 ne vedo nič in jih niti ne želijo komentirati. »Najemnino 44 evrov za bivalni zabojnik v izmeri 30 kvadratnih metrov in sanitarni zabojnik bo začel Dimitrij Zupančič plačevati po podpisu nove najemne pogodbe, ki so jo že podpisali nekateri drugi Romi, ki so prav tako dobili bivalni kontejner s sanitarnim blokom. Tako kot drugi Romi, ki si sami urejajo streho za bivalni kontejner, je g. Dimitrij Zupančič dolžan vzdrževati bivalnik. Če pa meni, da bi bilo za njegovo družino bolje, da bi živeli v najemniškem stanovanju, ga mestna občina Novo mesto pri tem gotovo ne bo ovirala. Pozdravljamo vsako samoiniciativno reševanje bivanjskih in drugih izzivov,« so odgovorili na občini in dodali, da so nekaterim družinam v romskem naselju Šmihel, med katerimi je tudi družina Dimitrija Zupančiča, omogočili minimalne bivanjske razmere. »Prav zato z njegove strani pričakujemo drugačen odnos do pomoči,« so dodali v kabinetu župana Gregorja Macedonija.

Sicer pa je usmeritev občine znana: letos imajo za reševanje romske problematike na voljo 50.000 evrov, denar pa bodo namenili sistemskemu reševanju prostorskih problemov, kar pomeni postopke za sprejetje občinskih prostorskih aktov in komunalno opremljanje zemljišč, kjer računajo tudi na pomoč države.