Gotovo je eden največjih finančnih zalogajev, ki v življenju doletijo posameznika, reševanje stanovanjskega problema. Zato ni nič nenavadnega, da ljudje iščejo vedno nove poti, kako kupiti nepremičnino s čim manj denarja. Prav zato mnogi, ki bodisi kupujejo dom bodisi želijo vložiti v nepremičnino kot naložbo, v zadnjih letih iščejo priložnosti tudi na javnih dražbah. Te so zanimive zaradi nizkih cen – vsaj izklicnih (v glavnem ko gre že za drugo ali tretjo dražbo), končno številko pa tako ali tako vedno določijo interesenti.
Pa smo šli na dražbo
Kako je na javni dražbi, nas je zanimalo. In smo se šli sami prepričat. Pregledali smo različne spletne strani in opazili, da Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) javnosti ponuja precej zdelano, dobrih 35 kvadratnih metrov veliko stanovanje v samem mestnem jedru – na Starem trgu ob Ljubljanici. Izklicna cena je znašala 40.800 evrov. Stanovanje smo poiskali v evidenci geodetske uprave in ugotovili, da je po njihovih izračunih vredno 92.212 evrov. Če bi ga bilo mogoče kupiti po izklicni ceni in prodati po Gursovi, bi mirno lahko rekli, da gre za odlično naložbo.
Na podlagi razpisnih pogojev, ki so bili objavljeni na spletni strani sklada, smo napisali prijavnico. Nič zahtevnega, večinoma le izjave, eden od pogojev pa je bil tudi vplačilo varščine. Ta praviloma znaša desetino izklicne vrednosti nepremičnine: v našem primeru 4080 evrov. Interesenti, ki ne zmagajo, varščino dobijo vrnjeno na transakcijski račun, medtem ko se kupcu všteje v kupnino. Če pa si tisti, ki je zmagal na dražbi, premisli in nepremičnine ne želi kupiti, praviloma ostane brez nje.
Prijavo s ponudbo in potrdilom o plačilu varščine smo, kot velevajo pravila, oddali v pisemski ovojnici in s pripisom Ne odpiraj – javno zbiranje ponudb Stari trg 16 poslali na ljubljanski javni stanovanjski sklad. Stiskali smo pesti, da bomo edini. Žal prošnja ni bila uslišana.
Nabito polna soba
Ljubljanski javni stanovanjski sklad je za omenjeno stanovanje prejel kar 56 ponudb, v sejni sobi na Zarnikovi ulici, kjer ima stanovanjski sklad svoje prostore, se je na dan prodaje drenjalo kakšnih 70 ljudi. Natanko ob 9.30 je v nabito polni sejni sobi, kjer je bilo precej vroče in je primanjkovalo svežega zraka, štiričlanska komisija začela odpirati prispele ponudbe in preverjati, ali ustrezajo pogojem razpisa. Že samo to je trajalo kakšno uro! Na koncu so ugotovili, da je 53 ponudb izpolnjevalo pogoje, najboljši ponudnik pa je bil za stanovanje pripravljen plačati nekaj več kot 71 tisoč evrov. A zgodbe s tem še ni bilo konec. Stanovanjski sklad namreč želi za nepremično iztržiti kar največ, zato je štiričlanska komisija po odpiranju ponudb izvedla še javno dražbo z izklicno ceno, ki jo je bil pripravljen plačati najboljši ponudnik iz prvega kroga. Nekateri so že takrat zmajevali z glavo, češ da več kot 60 ali 70 tisoč evrov nepremičnina, ki je potrebna obnove in bi jo želeli prodati naprej, tako ali tako ni vredna. Pa je bilo kljub temu 25 takšnih, ki so menili drugače. Vsak od njih je dobil kartonček s številko, ki so ga ob morebitnem višanju ponudbe dvignili v zrak. Dražitelji so počasi drug za drugim izpadali iz igre, vse dokler nista ostala le še dva. Cena je skakala po tisoč evrov navzgor in se ustavila daleč od izklicne, pri 97.000 evrih. To je tudi skoraj pet tisočakov nad vrednostjo nepremičnine, ki jo je določila geodetska uprava. Bodoči lastnik je od nasprotnice dobil roko. Na vprašanje, zakaj je kupil stanovanje, je odvrnil, da zato, ker si ga je v središču Ljubljane vedno želel. Zdijo se precej drage sanje, saj je stanovanje potrebno konkretne obnove, a mu ni bilo mar, saj da ga je tako ali tako kupoval zase. Ali je bilo res drago, bo tako pokazal čas, pravi.
Na stanovanjskem skladu so z izkupičkom zadovoljni, sploh ker jim je letos uspelo prodati vse nepremičnine, ki so jih ponudili javnosti, in nekatere med njimi so na javni dražbi dosegle bistveno višjo ceno od izhodiščne. Nove prodaje so načrtovane septembra. Na podlagi videnega lahko sklepamo, da je pričakovati nizke izklicne cene, končne pa bo določil trg.
Čustveni kupci
Sodeč po izkušnjah nezanemarljivo vlogo na dražbah igrajo tudi čustva. Tako nam pravijo tudi nepremičninarji. »Ko sta dva zagreta za isto nepremičnino in začneta dvigovati ceno, čustva naredijo svoje, kar pa lahko ceno požene visoko, tudi nad realno vrednost,« pravi Daniel Sauli iz družbe Atrium nepremičnine. Podobno ugotavlja tudi Rok Oberč iz Rocco nepremičnin in opozarja, da dokler so na dražbah sami investitorji, ki kupujejo nepremičnine z namenom nadaljnje prodaje, je mogoče doseči kakšno normalno ceno: »Če pa si kupci kupujejo dom, gredo cene v višave.« Sam pozna tudi primer, ko je kupec na dražbi nepremičnino preplačal za 15 tisoč evrov, saj so ga ponesla čustva. Ne glede na to pa je vest, da je končnih kupcev na dražbah vse več, dobra predvsem za dolžnike in tudi za upnike. Prvi bodo za nepremičnino dobili največ, kot je v danem trenutku mogoče, drugi pa bodo v čim večjem deležu poplačani.
|
