KRANJ – Pred dobrim letom je s kranjskega obrobja odjeknila vest, ki je Stražišče iz skorajda popolne anonimnosti povzdignila med največje gorenjske ekološke črne pike. Srž tedanjih debat je bila namera podjetja Ekorel. Lansko pomlad so hoteli pridobiti okoljsko dovoljenje za napravo, ki bi – le lučaj oddaljena od strnjenega naselja stanovanjskih hiš – lahko povzročila onesnaženje večjega obsega in bi lahko vsak dan obdelala 292,2 tone nevarnih odpadkov. Pred kratkim, in to skoraj eno leto po sporni nameri podjetja Ekorel, je Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) dala zeleno luč in izdala okoljevarstveno dovoljenje. Krajani so zaradi odločitve Arsa zgroženi. Iz Gorenjske so v prestolnico že poslali pritožbo nevladne organizacije Alpe Adria Green.
V trinajst strani dolgo pritožbo je mednarodno društvo za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green med drugim zapisalo: »Ogrožene so tako površinske vode in podtalnice, živali kot tudi rastline na območju, do koder sega negativni vpliv omenjene naprave.« Hkrati okoljevarstveniki že zdaj sklepajo, da »zbirališče odpadnih strupov že zdaj negativno vpliva na zdravje ljudi, ki živijo v bližini območij iztoka izcednih voda. Prebivalci na tem območju vodo uporabljajo za razne namene, prav tako to vodo pijejo živali (…) V okolici je zaznati povečanje števila muh, miši, podgan in golobov, ki so prenašalci bolezni.« |
Spomnimo: lani so bili tiskani in elektronski mediji polni poročil o industrijski coni Laze, postavljeni le nekaj deset metrov od strnjenega naselja stanovanjskih hiš – v eni izmed njih denimo biva nekdanja premierka Alenka Bratušek, v drugi kranjski župan Boštjan Trilar, v sosednji vasi je dom Nobelove nagrajenke in ugledne klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj. Lanska namera podjetja Ekorel je večino krajanov hitro dvignila na noge. V pičlih nekaj dneh so se povezali v spletno skupnost in se prek strani na facebooku redno obveščali o boju za lepše okolje, ki ga že več kot desetletje bije Civilna iniciativa za zeleno Stražišče.
Posmeh trudu za čisto okolje
Eden od motorjev pobude za zeleno Stražišče je vsa ta leta Marko Špolad, učitelj matematike na škofjeloški gimnaziji. »Nedavna odločitev agencije za okolje je posmeh vsem našim prizadevanjem in trudu za čisto okolje,« nam je povedal ta teden. V isti sapi je napovedal, da krajani ne nameravajo vreči puške v koruzo: »V najkrajšem možnem času bo civilna iniciativa skupaj s krajevno skupnostjo, ki načelno podpira vsa naša prizadevanja, sklicala zbor krajanov.« Kot je še dodal Špolad, so pripravljeni primer posredovati tudi upravnemu sodišču in se pozneje nemara obrniti celo na evropske naslove, pri čemer že zdaj opozarja, da bo vse našteto za seboj bržčas potegnilo visoke stroške.
Ravno Marko Špolad skupaj z upokojencem Rafaelom Šumijem že debelo desetletje opozarja, da v Lazah vse glasneje tiktaka ekološka bomba. Že leta zaman opozarjata, da je bilo to območje, stisnjeno ob vznožje priljubljenega kranjskega hribčka Jošt, še pred desetletji polno življenja in naravnih lepot, danes pa se na robu industrijske cone vali potoček, enkrat obarvan v mavrične barve, drugič je povsem siv, tretjič napolnjen s peno, četrtič … Ali, povedano z že davno tega zapisanimi besedami Marka Špolada: »Potoki, nekoč polni življenja, so danes le še smrdljive vijolično-črne mrtve gmote. Obrati, ki delajo z organskimi topili, z olji in podobnim, prek velikih cevi brezskrbno zlivajo vanje odplake. Iz njih se vsake toliko valijo smrdljive plinske emisije.«
