Nevarni morilec na begu!

PODGORICA, LJUBLJANA – Jovica Zindović, nekdanji svak balkanskega narkokralja Darka Šarića, ki ga iščemo z mednarodno tiralico, je ušel paznikom, in če ga ne primejo, lahko Slovenija dokončno pozabi na njegovo izročitev zaradi več kot 12 let starega umora, ki ga je v sostorilstvu zagrešil v ljubljanskem hotelu Lev.

Slovo od sorodnika in zapora

Devetintridesetletni Zindović je v sredo pobegnil kar iz svojega doma v kraju Mojkovac in s tem poskrbel za tak škandal, da so pristojni takoj suspendirali vodstvo zapora v Bijelem Polju z načelnikom Goranom Šćekićem na čelu, dva paznika, ki sta ga spremljala na obisku družine, odstop pa naj bi resornemu ministru ponudil tudi direktor nacionalne uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Miljan Perović.

Vodstvo zapora je ugodilo njegovi prošnji, da bi v domačem kraju obiskal hudo bolnega sorodnika, zato sta ga pravosodna policista popoldne odpeljala v Mojkovac, kjer bi smel ostati od 14. do 17. ure. Nikomur ni jasno, kaj sta počela paznika  Duško Tomić  in Sead Alić, vendar sta okrog štirih popoldne zagnala vik in krik, da je zapornik izginil v neznano. 

Zindović je bil lani pravnomočno obsojen na 15 let in tri mesece zapora zaradi umora drugega Šarićevega svaka, Luke Popovića, v hotelu Enigma na Žabljaku. Trinajstega januarja 2013 naj bi tam skupaj praznovala novo leto po julijanskem koledarju. Po prvih navedbah iz preiskave naj bi šlo za uboj iz malomarnosti zaradi nepazljivega ravnanja s strelnim orožjem. Zgodilo se je v eni od sob, tik pred zločinom je Zindović sedel na postelji, Popović pa je kdo ve zakaj klečal pred njim. Cev pištole wesson 357 magnum je Zindović prislonil na Popovićevo čelo ter ga ustrelil. Toda na sojenju mu niso verjeli, da je svojega prijatelja zares ustrelil po nesreči in da je v šoku celo takoj poskušal storiti samomor.

Obračun v podzemlju

Če bo beg uspešen, pa je veliko vprašanje, ali bo Zindović sploh ostal v Črni gori, saj naj v domovini ne bi bil varen. Že na Popovićevem pogrebu je bilo namreč slišati grožnje, da ga, če kdaj pride na prostost, čaka usoda njegove žrtve. Če pa bo zapustil to državo in ga primejo kje drugje, bo Slovenija dobila možnost, da bo rdeča Interpolova tiralica uspešna in nam Zindovića izročijo, da mu bomo sodili za kaznivo dejanje iz leta 2003.

Skupaj z rojakom Slobodanom Šepićem je takratnega 3. septembra poskrbel za eno največjih mafijskih likvidacij pri nas. Vstopila sta v hotel Lev, v baru pristopila do mize, za katero je sedel Mišo Vujičić, ki je tedaj slovel kot šef slovenskega odseka črnogorskega podzemlja. Kot je pozneje pricurljalo v javnost, je Šepić objel Vujičića, v naslednjem trenutku pa je Zindović izvlekel pištolo in ga hladnokrvno likvidiral.

Za storilcema so se izgubile vse sledi, Šepića so bojda živega nazadnje videli leta 2007, ko so se razširile govorice, da je nekje na poti med Črno goro in Srbijo tudi njega pospravilo podzemlje. Za Zindovića pa je bilo prvič slišati še leto dni pozneje, ko so ga črnogorski kriminalisti aretirali zaradi suma, da je bil član združbe, ki naj bi načrtovala serijo mafijskih umorov. Pozneje so ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustili.

V tistih časih je črnogorsko časopisje v zvezi z njim pisalo tudi o umoru v Ljubljani, a je povzemalo svoje pravosodne vire, da ni bilo nikoli niti govora o njegovi izročitvi Sloveniji, saj naši organi v to državo naj sploh ne bi poslali dokazil za vpletenost v zločin v Levu. Naše informacije so bile drugačne, da je pravosodje uradno Podgorico zaprosilo za pomoč pri preiskavi Vujičićevega umora, vendar je bilo tako in tako jasno, da nam ga kot svojega državljana ne bodo izročili.