Že dve leti najodgovornejše za pripravo novega zakona o športu (ZSpo) poslušamo, kako je ta praktično tik pred zaključno razpravo v državnem zboru in sprejetjem, a ta dokument iz daljnega leta 1998 nikakor ne dobi naslednika, ki bi pomenil pravšnjo podporo sodobnemu športnemu življenju v Sloveniji. Angažirana športna javnost si že puli lase zaradi togega obnašanja državnega aparata, ki ne kaže pravega posluha za njihove potrebe ter odpravo neživljenjskih, omejujočih, zbirokratiziranih in še kako drugače negativno, do športa že kar škodljivo naravnanih določil. Če danes na Olimpijskem komiteju Slovenije - Združenju športnih zvez (OKS-ZŠZ) vprašate, v kolikšni meri na ministrstvu za izobraževaje, znanost in šport (MIZŠ) upoštevajo njihove predloge in rešitve za nov zakon o športu, bodo rekli, da prav nič. Kolikor mi je znano, od januarja lani, torej več kot leto dni, pri OKS-ZŠZ od pristojnega ministrstva in drugih institucij dobivajo same zavrnitve ali pa naletijo na popolno ignoranco, ko gre za uveljavljanje predlogov civilne športne sfere, ki jo zastopajo kot krovna športna organizacija.
Novi zakon o športu posega oziroma je tudi del zakonodaje drugih področij, kot so zdravstvo, finance, visoko šolstvo... Gre torej za dokaj kompleksno usklajevanje interesov iz različnih bazenov, a kot po nepisanem pravilu kratko potegne šport. OKS-ZŠZ, denimo, ne more doseči dopolnila v zakonu o visokem šolstvu, da bi se spet uvedla obvezna športna vzgoja na fakultetah. Načeloma so javno vsi za to, tako na univerzah kot v vladajoči politiki, vendar birokrati tega ne znajo, ne zmorejo ali preprosto nočejo uresničiti. Si predstavljate, da nekdo načrtno škoduje razvoju mladih ljudi in s tem tudi pripomore k slabšemu psihofizičnemu stanju bodočih nosilcev razvoja države? Ali pa nezainteresiranost za sistemske preventivne zdravstvene preglede registriranih športnikov. Naše zdravstvo je že tako in tako ena velika polomija, prave reforme ni na vidiku, hkrati pa je očitno treba izničiti še tiste zdrave pobude, ki prihajajo iz sveta športa. Da ne omenjam devetletne kolobocije s projektom Bežigrajski športni park, ko čudovita Plečnikova stvaritev sramotno propada, birokrati pa zavirajo nove športne vsebine, nove posle, ki bi zaposlili več sto ljudi... Politika je za, stroka je za, šport je za, državni birokrati pa so v svojem filmu. Kjer je šport zgolj suhoparna promocija... Politika je za, stroka je za, šport je za, državni birokrati pa so v svojem filmu.
