SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI – Močni nalivi, ponekod s točo, so v zadnjih majskih dneh povzročali preglavice v mnogo obmurskih krajih, še posebno pa tam, kjer nimajo urejenega odvajanja meteornih voda ali pa ga imajo urejenega z zaščitnimi zadrževalniki. Močno prizadeti ali v celoti uničeni so njivske poljščine, sadovnjaki in tudi travniki, na njih je uničena prva košnja. Marsikod po Slovenskih goricah, Prlekiji in Prekmurju je voda zalila kletne in pritlične prostore mnogo stanovanjskih hiš, gospodarskih ter drugih poslopij.
Poplačilo škode
Še posebno na območju Bolehnečicev in sosednjih vasi v občinah Sveti Jurij ob Ščavnici, Križevci in Ljutomer so lastniki zemljišč ogorčeni, ker že ob vsakem malo večjem deževju, predvsem ob reki Ščavnici, utrpijo veliko škodo, odgovorni pa ne storijo nič. Država je pred leti postavila zaščitno zapornico, ki naj bi pred poplavami zaščitila predvsem Ljutomer. Ker pa korita Ščavnice in odvodnih kanalov ne vzdržujejo, se stanje iz leto v leto slabša. Letos je tako že maja tako rekoč ves pridelek na okoli 170 hektarjih obdelovalnih površin uničen. Nihče izmed približno 25 oškodovancev si niti ne upa pomisliti, kaj bo še do konča poletja oziroma do jeseni. Nemočno se sprašujejo, ali naj sejanje ponovijo – saj nikoli ne veš, kdaj bo znova poplavilo.
Petindvajset najhuje oškodovanih kmetovalcev je v gasilskem domu v Bolehnečici sklicalo tematski sestanek. Prišli so tudi predstavniki vseh treh občin, kmetijski svetovalci, cenilec kmetijske stroke in še kdo. Slišati je bilo, da je bilo nekoč, ko so obdelovalne površine upravljali kombinati in zadruge, bolje kot zdaj. Po denacionalizaciji so dobila zemljišča zasebne lastnike, ki pa niso zadovoljni z ministrstvom za okolje in prostor (MOP), Agencijo RS za okolje (Arso) in sploh državo. Na protestnem srečanju, ki ga je vodil kmetijski svetovalec in oškodovanec Alojz Štuhec ml., je bila v ospredju tema, kako od države dobiti povrnitev škode. Zemljišč v poplavnem pasu zavarovalnice namreč nočejo zavarovati. Kdor dela, dela zaman ali celo, še več, z delom si, obsurdno, prisluži dodatno izgubo. Kmetijski cenilec Andrej Černe je prepričan, da bi morali vsi oškodovanci dobiti celotno odškodnino, ne le kritje stroškov dela in sejanja, temveč končnega pridelka in predvidenega prihodka. S pomočjo občin in oškodovancev bo opravil cenitev škode, ki je najbolj (med 50- in 100-odstotno) opazna na koruzi in zlasti bučah. Račune, tako Černe, bodo izdali MOP.
Županska pomoč
Prisotne je nekoliko pomiril vodja Arsa za Pomurje Anton Kustec, saj je soglašal, da je treba zahtevke za odškodnino poslati na MOP.
»V zakonu je lepo zapisano, da se mora ljudem izplačati nastala škoda, če nastane zaradi zadrževalnikov. Zato ne vidim druge možnosti, kot da se škoda izplača, le oceniti jo je treba. Saj se za ta namen zbirajo sredstva iz vodnih povračil. Zakonska podlaga za poravnavo škode nedvomno obstaja,« je dejal Kustec, ki pa je moral slišati tudi nekaj pikrih na svoj račun: očitali so mu, da Arso naredi premalo za čiščenje potokov in kanalov, ti so zato zamuljeni, korito Ščavnice, denimo, naj ne bi bilo pošteno urejeno vsaj 15–20 let. Kustec se je branil, češ da je za to premalo denarja, ob tem da obstajajo tudi zakonske ovire, denimo da se pred 15. avgustom ne sme kositi ob jarkih, kjer bi ogrožali živali, zlasti ptice. Svoje zakone imajo tudi ribiči in tako naprej.
Župana občin Sveti Jurij ob Ščavnici in Križevci, Miroslav Petrovič in mag. Branko Belec, ter predstavnik občine Ljutomer Aleš Vaupotič so obljubili pomoč pri iskanju pravice za občane. Pomagali bodo tako strokovno kot tehnično in verjamejo, da bodo prizadeti kmetovalci pravočasno dobili ustrezno pošteno odškodnino. Zahtevali so še, naj MOP pokrije stroške cenilca ter naj se začne ukrepati dolgoročno, sicer bo treba odškodnino plačevati vsako leto.
Kmetom odškodnino
Za poplavno varnost Ščavniške doline, predvsem pa mesta Ljutomer, so pred leti zgradili zadrževalnik. Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso), ki gospodari z vodami in vodnogospodarskimi objekti, je bila tokrat primorana zaradi obilnih padavin odvečno vodo spustiti vanj, ta pa je posledično povzročila obilo škode na kmetijskih kulturah. Kmetje, ki so lastniki zemljišč v zadrževalniku, pričakujejo izplačilo odškodnin. Te jim priznava tudi zakon. Leta 2012 je bil potrjen spremenjeni zakon o vodah, njegov 90. člen se glasi: »Pri obratovanju suhega zadrževalnika pripada lastnikom oziroma drugim posestnikom zemljišč, ki so namenjena zadrževanju voda v suhem zadrževalniku, nadomestilo za škodo zaradi uničenja ali zmanjšanja pridelka na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih ob škodnem poplavnem dogodku, ki jo izplača ministrstvo. Za ocenjevanje nadomestil za škodo po tem odstavku se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.« Tako morajo kmetovalci, ki jim je voda povsem uničila buče in koruzo, v naslednjih dneh pa bo znana tudi škoda na preostalih poljščinah, dobiti pravično odškodnino.
