VRHOVNO SODIŠČE

Neuradno: Janši zapor ne uide

Objavljeno 19. junij 2014 18.24 | Posodobljeno 19. junij 2014 22.26 | Piše: Mo. S., A. L.

Vrhovno sodišče je potrdilo, da je zahtevo Janševega odvetnika prejelo. Zdaj pa kaže, da se bodo postopki zavlekli.

Predsednik SDS Janez Janša.

LJUBLJANA – Dan pred odhodom prvaka SDS Janeza Janše v zapor na Dobu je vrhovno sodišče potrdilo, da je v sredo prejelo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil Janšev odvetnik Franci Matoz.

Kot na twitterju poroča Reporter, naj bi zadevo dodelili sodnici Maji Tratnik, vendar pa naj bi ta danes podala predlog za svojo izločitev. »O tem še ni odločeno,« dodajajo. Informacijo smo želeli preveriti tudi na vrhovnem sodišču, a so nam varnostniki pojasnili, da je sodišče po 16. uri prazno, sogovornikov pa ni, saj so vsi že odšli domov. Po neuradnih informacijah oddaje Svet na Kanalu A naj bi predlog za svojo izločitev podala še druga sodnica Barbara Zobec.

Izločitev sodnice bi pomenila, da se bodo postopki zavlekli, s tem pa bi se izgubila še zadnja možnost, da bi se Janša v petek izognil odhodu v zapor. Kot je pred tem poročal Val 202, sodišče zadevo že obravnava, o tem, kdaj bo odločitev znana, pa še ne morejo govoriti.

Po zadnjih podatkih Reporterja naj bi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša oba predloga za izločitev zavrnil.

Janševi zagovorniki somišljenike v petek vabijo na Dob

Janša naj bi na Dob prišel v petek okoli 17. ure.

Medtem se je v Ljubljani odvijala novinarska konferenca, na kateri so civilno družbene organizacije predstavile Iniciativo za ustanovitev Odbora za človekove pravice in temeljne svoboščine – Odbor 2014, poleg tega pa so predstavili tudi poziv državljanom, da v petek Janšo, »žrtev nepoštenega in nepravičnega ter politično motiviranega sodnega procesa«, pospremijo v zapor na Dobu.

Damir Črnčec je ob tem povedal, da bo Slovenija postala znana kot država z navidezno demokracijo, kjer se v času volitev predsednika največje opozicijske stranke pošilja v zapor. Janšo bodo v petek pospremili, saj mislijo, da se mu godi krivica. »Vse, kar bomo počeli, bomo počeli mirno in dostojanstveno, vendar odločno in nepopustljivo,« je še poudaril in vse, ki se mu želijo pridružiti, pozval, naj s seboj prinesejo zastave. Ob vsem tem se vprašuje še, zakaj ravno Dob, »kjer kazni preživljajo največji kriminalci.«

image
      Na novinarski konferenci. Foto: A. L.

Pravnik in nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek je poudaril, da v tem primeru ne gre za pravno državo, ustavnih pravic pa se ne izvaja. »Vsi vemo, da lahko sodišče ustavno pritožbo sprejme. In kaj se je zgodilo? Ustavno sodišče je pritožbo zavrnilo zgolj s formalnimi razlogi, ne da bi podali kakšen utemeljen razlog, in to ne glede na hude očitke,« meni in dodaja, da gre za tako izjemen primer, kakršnega še sto let ne bo. »Včeraj smo slišali celo, da so selektivno zbirali dokumente,« je še dodal. Posvaril je tudi na ločeno mnenje ustavnega sodnika Jana Zobca, ob tem pa poudaril, da je ustavno sodišče obdolženemu in obsojenemu ter vsem drugim vzelo pomembno pravico do obrambe, in to je žalosten dogodek. »Za obsojenega bodo nastale nepopravljive posledice,« še meni Jerovšek.

Strokovnjak za evropsko pravo Matej Avbelj je posvaril, da bo Janša izločen iz predvolilnega boja. Meni, da je v tem primeru tožilec »slabo tožil«, ključna napaka pa je, da je sodišče, namesto da bi primer ovrglo, tožilčevo napako saniralo in primer pripeljalo do pravnomočnosti. »Vrhovnemu sodišču ne bo preostalo nič drugega, kot da izreče oprostilno sodbo. Imajo dolžnosti, da sklep, pravnomočno sodbo, zadržijo, še preden začnejo odločati o varstvu zakonitosti,« je še povedal Avbelj, ki meni, da ne gre le za persono Janeza Janše, ampak za vse.

Hojs: Tako kot konec 80. let na Roški

Nekdanji obrambni minister in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs si težko predstavlja, »da bi v neki državi lahko zaprli vodjo opozicije, ki je državo postavil na noge«. Ob tem je opozoril na Karla Erjavca, ki je podpisal pogodbo v zvezi s Patrio, pa so ga oprostili. »Očitno gre za diskreditacijo,« dodaja Hojs, ki bo skupaj s člani društva v petek Janšo pospremil na Dob, »tako kot konec 80. let na Roški.« Meni, da je več kot očitno, da so volitve in sodba tempirane tako, da »se onemogoča aktivno vlogo nekaterih Slovencev«.

Aleš Primc, vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok, si želi, da bi se celotna slovenska javnost zavedala, da je njihov namen, da bi se vsak počutil varnega, ne pa ogroženega od sodišč. Žal mu je, da je danes na tem mestu, bo pa svoje aktivnosti izvajal vse do izpustitve Janeza Janše. »Želimo doseči, da noben zapornik ne bo več po krivici zaprt,« je še povedal.
Nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti pravi, da se je ustavno sodišče skrilo na nekakšen »hokus pokus«. Povedal je, da gre za konec pravne države, volitve pa bodo s tem nepoštene in vsaj delno nesvobodne. »Če je bilo konec leta 1990 konec državljanske vojne, se danes ta ponovno vrača,« je dodal, saj meni, da nikomur več ni zagotovljena niti elementarna varnost, posledice pa bodo pogubne na vseh ravneh.


Predsedniku v bran

Tudi podpredsedniki SDS Milan ZverAlenka Jeraj in Zvone Černač ter vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko so izrekli enotno podporo predsedniku Janezu Janši. Gre za političen proces, katerega namen je izločitev Janše iz volilne tekme in političnega življenja, so soglasni, vrhovno sodišče pa so pozvali, naj nemudoma odloči o zadržanju izvršitve sodbe.

Černač je navedel primere, ko je sodišče odločilo v nekaj urah (primer Baričevič), Zver se boji za Janševo varnost, saj so na Dobu zaprti tudi »najtežji kriminalci«. Jerajeva je povedala, da gre v tem primeru za politični proces, ki je namenjen odstranitvi Janše, ki da je že od začetka »trn v peti tranzicijske levice, ki nikoli ni želela osamosvojitve Slovenije in vanjo ne verjame niti danes«, Tanko pa je varuhinjo človekovih pravic in predsednika države pozval, naj se odzoveta na »očitno kršitev človekovih pravic«. STA

Deli s prijatelji