ŠE VEČ GORJA

Nesreča ji je vzela fanta, zdaj še očeta

Objavljeno 09. maj 2016 13.14 | Posodobljeno 09. maj 2016 13.15 | Piše: Aleš Andlovič

Maja Lorenci iz Šentjanža nad Dravčami je pred sedmimi leti izgubila partnerja.

Nesrečnega Janka Lorencija bodo pokopali v sredo na Svetem Primožu na Pohorju. Foto: Aleš Andlovič

VUZENICA – Komaj 30 let je dopolnila Maja Lorenci iz Šentjanža nad Dravčami, pa je v svojem življenju preživela že več gorja, kot ga večini ni treba pretrpeti nikoli. Pred sedmimi leti je ostala brez partnerja, minuli petek je izgubila še očeta Janka Lorencija, s katerim je živela sama s svojima dvema mladoletnima sinovoma. 
»Ena naših krav je vsega dva dni pred nesrečnim petkom povrgla dvojčka. Zato smo mu šli pomagat in smo bili v hlevu vsi štirje, saj sem vedela, da ne bo vsega zmogel sam. Oče je šel v zgornje nadstropje in v spodnje po šest in pol metrov dolgem predoru metal seno za živino. Šla sem po koze in ovce, ki so se pasle na travniku blizu hiše, in jih zaprla v hlev,« se trenutkov pred tragedijo spominja Maja Lorenci.

Kazalci so bili nekaj minut pred 18. uro, ko so se opravila v hlevu bližala koncu. Maja je z mlajšim sinom že vstopila v hišo sredi Pohorja (kmetija Lorencijevih leži na nadmorski višini 850 metrov), ko je skozi odprto okno slišala hitre korake. »Še vprašala sem se, kdo tako nestrpno tolče po steklu na vhodnih vratih. Bil je starejši sin, ki je kričal: 'Mama, deda je padel.' Vprašala sem ga, kje je padel, in fant je izstrelil, da v rezenk, kakor po domače rečemo kanalu za spravljanje sena. Kar v nogavicah sem letela v hlev in očeta našla ležati na koncu kanala. Nisem imela moči, da bi mu lahko pomagala,« se spominja mama dveh otrok, starih devet let in 15 mesecev.

Maja, konec je

Z mlajšim sinom v naročju je le stekla v hišo, poiskala telefon in poklicala na pomoč. Toda na številki 112 so ji svetovali, da naj preveri, ali je pri očetu še zaznati srčni utrip. Vedela je, da ne bo zmogla nazaj v hlev, zato je na pomoč poklicala dva soseda, ki sta pridrvela na kmetijo Mršakovih, kot rečejo po domače. Stekla sta v hlev, da bi pomagala nesrečnemu Janku, a sta čez nekaj minut vsa zaprepadena pristopila do hčerke in dejala: »Maja, konec je.« Tedaj je zazvonil telefon in dežurni na telefonski številki 112 je preverjal, ali je pri ponesrečenem še čutiti srčni utrip. »Povedala sem jim, da ga ni več,« je nadaljevala Maja Lorenci.

Gasilci iz Vuzenice, ki so izmed reševalcev prvi prispeli na kmetijo, so še poskušali z oživljanjem rešiti življenje nesrečnemu Janku, a zaman. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi imel 61-letnik hude poškodbe lobanje, natančen vzrok tragične nesreče pa preiskovalci še ugotavljajo. Po končanem ogledu kraja dogajanja so dognali, da je padel z zgornjega nadstropja v spodnje. Domači domnevajo, da bi se lahko Janko spotaknil ob električni kabel puhalnika za seno in na glavo padel v kanal ter si poškodoval glavo. Del kabla so namreč našli v kanalu in prav mogoče ga je Janko pri padcu potegnil s seboj.

Noge ga niso več nesle

Janko Lorenci je med domačini veljal za pridnega in delavnega možakarja. Rodil se je na domačiji sredi Pohorja in ji ostal zvest do zadnje ure življenja. Skrbel je za osem glav goveda, koze, ovce in zajce. »Rad je delal, četudi so mu v zadnjem času pešale moči. Dejal je, da ima občutek, kot da ga noge ne bi več nesle. A spominjam se še, da je tragičnega dne 130 kilogramov težkega bika premikal po hlevu z enega konca na drugega. Veliko, veliko, veliko je moral pretrpeti,« pravi hčerka Maja.

Po odhodu mame, ki se je zaradi ločitve odselila, je bila kmetija že na prodaj, a se je Maja odločila, da jo bosta s partnerjem Petrom prevzela in poskrbela tudi za očeta. Ni še minilo dve leti, ko je Lorencijeve sredi noči obiskal policist: »Bil je isti policist, ki je ta petek obravnaval očetovo nesrečo. Še danes se spominjam dogodkov, kako je pred sedmimi stal sredi sobe in mi dejal, da je imel Peter smrtno delovno nesrečo. Saj nisem mogla verjeti, kar mi je pripovedoval,« se spominja nesrečna ženska. Sin še ni dopolnil dveh let, ko je ostal brez očeta.

Petra potegnilo v stroj

Majin partner Peter je delal v tovarni ivernih plošč v Otiškem Vrhu. Ko se je odlepila cev na stroju za izdelavo iveric, jo je Peter s sodelavcem zalepil z lepilnim trakom. Med popravilom jima je na tekoči trak, ki ga niso ustavili, padla rola z lepilnim trakom. Da ne bi nastala nova škoda na tekočem traku, se je Peter stegnil, da bi jo pobral, toda tekoči trak ga je potegnil v stroj. Odtrgalo mu je roko in tako poškodovalo notranje organe, da je umrl.

Maja Lorenci je dolgo prebolevala izgubo. »Po štirih letih sem spoznala fanta. Nisem bila pripravljena, pa sva poskusila, in ker je šlo, sva dobila otroka. Tri dni pred porodom se je začelo nasilje. Najprej nad starejšim sinom, nato je po postelji metal še mlajšega. Na morju me je davil, tako da je starejši sin iz predala vzel kuhalnico in ga začel tepsti. Zahajal je v gozd, bil nekaj časa pogrešan, tako da ga je morala iskati celo policija. Za konec je pretepel še mojega, zdaj pokojnega očeta,« je sklenila Maja. 
Končno ji je uspelo spraviti iz hiše nasilnega partnerja, zdaj pa jo je doletela nova nesreča. Usoda kmetije sredi Pohorja je negotova, Maja bo težko kos vsemu, saj jo od poroda pestijo še zdravstvene težave in ne more fizično delati.

Sorodniki, prijatelji in znanci se bodo od nesrečnega Janka Lorencija poslovili v sredo ob 15. uri na pokopališču na Svetem Primožu na Pohorju. 

Deli s prijatelji