LJUBLJANA – Nekateri popravki zakona o slabi banki so možni, toda osnovna filozofija zakona mora ostati, pred nadaljnjimi pogajanji o novi koaliciji pravi vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj. Nekdanji finančni minister in podpredsednik DL Janez Šušteršič pa meni, da slabe banke ne moreš narediti na pol.
Za DL holding in slaba banka dejstvo
Pogajanja za sestavo nove vlade naj bi se nadaljevala v torek, tokrat o vsebinskih vprašanjih, brez predsednikov strank. Med drugim naj bi se pogajali o programu vlade na področju zdravstva, o slabi banki in državnem holdingu, pogajanj o zadnjih dveh projektih pa se bo udeležil tudi Šušteršič. Kot je Šušteršič povedal, bo sogovornikom pojasnil, zakaj se morata omenjena projekta nadaljevati. Prisluhnil bo tudi idejam potencialnih koalicijskih partneric, pozneje pa se bodo organi DL odločali, kakšna bodo stališča stranke in kaj je zanje sprejemljivo.
Za Branislja sta tako slaba banka kot državni holding dejstvo, zato si ne zna predstavljati, »da bi zdaj te zakone razveljavili z nekimi drugimi rešitvami, ki bi verjetno ponovno bile stvar nekih polemik«. »Te rešitve trenutno imamo, zato jim dajmo priložnost, da se pokažejo. In mislim, da bomo na koncu lahko rekli, da je to bila prava pot,« je dejal.
Glede vstopa v koalicijo niso enotni
Slaba banka in državni holding sta projekta, glede katerih se stališča morebitnih novih koalicijskih partneric (zlasti SD in DL) zelo razhajajo. SD in DL bosta zato pri tem vprašanju morala najti kompromis. V SD so naklonjeni predvsem rešitvi z dokapitalizacijami, pri čemer banke same oblikujejo enote za upravljanje slabih terjatev oz. interne slabe banke, toda ta možnost se zdi Branislju nesmiselna. »Smisel zdajšnje rešitve je, da se slabe terjatve prenesejo na neko zunanjo institucijo, ki bo terjatve upravljala centralno, kar pomeni boljše upravljanje. Prav tako bo ta institucija imela možnost vpogleda v vse spise, ki so povzročili, da je do slabih terjatev prišlo,« pravi. Šušteršič dodaja, da so imele banke možnost ustanoviti interne slabe banke že pred štirimi leti, pa tega niso storile, Braniselj pa pojasnjuje, da se bodo v zvezi z omenjenimi vprašanji pogovarjali strokovni odbori posameznih strank v okviru vsebinskih pogajanj o novi koaliciji. Po njegovem mnenju bi bila lahko pogajanja končana ta teden.
Vodja poslanske skupine DL priznava, da stranka glede korakov, ki jih je izbrala na zadnji seji sveta DL, ko se je med drugim odločila, da bo podprla nezaupnico vladi Janeza Janše, ni pa še odločala o samem vstopu v koalicijo, ni enotna. A dodaja, da je »velika večina za smer, ki jo je ubrala stranka«. Nekatere medijske zapise, da bi nekdanja strankina ministra Šušteršič in Senko Pličanič zaradi teh razhajanj utegnila ustanoviti lastno stranko, pa ocenjuje kot špekulacije.
Skeptičen tudi Starman
Zaradi pogojev stranke SD, ki je bila ves čas ostra nasprotnica državnega holdinga in slabe banke, se je sicer Šušteršič odrekel kandidaturi za finančnega ministra v morebitni novi vladi. Tudi poslanec DL Bojan Starman je skeptičen do nekaterih programskih uskladitev v novi vladi. V današnji izjavi novinarjem ob robu seje DZ je izpostavil vprašanje, kako naprej s slabo banko in državnimi podjetij, saj imajo pri tem zelo različna stališča »in jih bo težko uskladiti«. »Lažje je bilo v prejšnji sestavi koalicije, kot bo verjetno v novi koaliciji, saj so zelo različni pogledi glede teh tem,« je opozoril.
Mandatarka Alenka Bratušek je sicer končala ločena pogajanja s potencialnimi koalicijskimi partnericami. Danes se je sestala še z Desusom. Predsednik Desusa Karl Erjavec je po pogajanjih dejal, da je za njihovo stranko glede slabe banke primeren kompromis, ki »očitno bo med SD in DL«. SD izjav med pogajanji ne daje
