Kroejša je še zmeraj tema številka ena pod Alpami. In bo vedno bolj. Ne zgolj zato, ker so nam Hrvatje sosedi, temveč ker so zajebani sosedi. Za nameček so nam dani. Za vselej. Resnici na ljubo, ni je države v Evropi, ki se s sosedi ne bi prepirala. Ponekod so sosedje celo v nekakšni vojni. Angleži in Irci. Španci in Baski. Da ne omenjam Rusije in Ukrajine. kjer govori pravo pravcato orožje. Ostanki preteklosti so tam preveč nerazčiščeni. Balkan ni in ne more biti izjema. Z razliko, da naša sedanja prerivanja z lepo njihovo ne bodo prerasla v kaj hujšega, bodo pa za nekaj časa postala del našega vsakdana.
Hrvate dajejo kompleksi. Severni sosedje iz dežele so jih prehiteli po levi in po desni, zato pač potrebujejo zdravila. Vsakovrstna. Prepričujejo se denimo, da so v vsaki stvari prvi ali vsaj drugi do tretji na svetu. Spomnim se celo njihovega ministra dr. Dragana Primorca, ki je kockastemu življu vzneseno zagotavljal, da so Hrvati eno izmed najstarejših evropskih ljudstev. Celo, da so Neslovani. Z genetsko arheologijo, raziskovanjem izvora ljudstev ob pomoči človeškega genoma, je skupaj s še nekaj strokovnjaki dokazoval, da naj bi le 29 odstotkov Hrvatov v sebi nosilo genetsko sled EU19, ki jo povezujejo s Slovani, le deset odstotkov pa naj bi jih bilo v sorodu s Kelti. Sledi sklep, da so Hrvatje po genih najbližje Nemcem in Laponcem. Našel se bo kdo, ki bo zdaj zlobno pripomnil, zakaj neki potem niso njihovi sosedje. Ker si pač sosedov ne moremo izbirati.
Državi Hrvaška in Slovenija sta danes znova skregani. Znova zaradi Piranskega zaliva. Le vprašanje dni ali celo ur je, kdaj bomo medsebojno sprti tudi državljani. Zagrebški Večernji list je včeraj že spodbujal, naj hrvaška politika po domnevni nearbitražni zmagi na morju poskrbi še za Trdinov vrh, natančneje Sveto Jero. Naj bo to pogoj za kakršne koli nadaljnje pogovore z deželo.
Ne bom ocenjeval reakcij in ravnanj slovenske strani. Ker jih ne morem. Ker jih ni. Sem pa v Večernjaku konkurenčnem Jutarnjem listu prebral razmišljanje Miljenka Jergovića, ki se sprašuje, zakaj si razglašen za izdajalca hrvaškega naroda, če ne mrziš Slovencev. In tudi, kako ravnati, kadar tvoj sosed življenjsko potrebuje nekaj, kar imaš tudi sam, a tega v resnici ne potrebuješ?
Iskrena hvala, kolega Jergović! Upam, da se strinjava, kako se v tem odgovoru skriva slovensko-hrvaški jutri.
