LJUBLJANA – Podpisovala se je peticija, čakalo se je teden dni, končni izkupiček pa lahko strnemo v rek: tresla se je gora, rodila pa miš. Beseda teče o metodologiji stresnih testov, ki potekajo po desetih slovenskih bankah in za katero so v Banki Slovenije pretekli teden po javni peticiji priznanih slovenskih ekonomistov obljubili, da jo bodo javno razkrili.
Že laiku je ob prebiranju sporočila Banke Slovenije jasno, da pristojni niso razkrili ničesar pretresljivega. Da je Banka Slovenije potrebovala teden dni časa (in davkoplačevalskega denarja), ugotavlja tudi eden od podpisnikov peticije za razkritje metodologije stresnih testov, ekonomist Jože P. Damijan.
Teden dni stran vrženega časa in denarja
Na svojem blogu piše, da je sporočilo Banke Slovenije prazno, pravi le, »da je izdelava stresnih testov v teku, da je v skladu z nekaterimi itak jasnimi splošnimi načeli in da bodo rezultati objavljeni konec letošnjega leta. Ne vem, zakaj so potrebovali cel teden dni, da so to 'definicijo praznine' usklajevali na relaciji BS, družba Oliver Wyman, Evropska komisija in ECB. Skupina uradnikov je vrgla proč osem dni dela za rezultat, ki je enak ničli. No, tudi to ničlo (osem dni neproduktivnega in nekoristnega dela) bomo plačali davkoplačevalci.«
Banka Slovenije ni dala odgovora, kakšne predpostavke se bodo pri testiranju odpornosti slovenskega bančnega sistema uporabile in ali bodo enake kot za druge države. Saj, tako Damijan, če družba Oliver Wyman uporablja predpostavke ekstremnega scenarija z odkloni makroekonomskih kazalnikov za več kot 3,5 standardne odklone od povprečja, lahko Slovenija že danes zaprosi za finančno pomoč.
In če naj bi rezultate omenjenih testov, od katerih bo odvisna prihodnja pot Slovenije, najprej dobili konec novembra, je Banka Slovenije včeraj sporočila, da je objava rezultatov predvidena do konca letošnjega leta.
