GRADBENI POSLI

Nepremičninski magnat Mišič bi reševal tudi SCT

Objavljeno 14. maj 2013 23.35 | Posodobljeno 14. maj 2013 23.37 | Piše: T. L.

Ne le Primorje, tudi SCT, nekdanjega državnega gradbenika številka ena, je mogoče rešiti, je prepričan državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič.

Gašpar Gašpar Mišič razkril svoje (ne)premičnine in posestva.

LJUBLJANA – Nepremičninski milijonar in državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič se, kot je že večkrat javno ponovil, zavzema za obuditev vsaj dela ajdovskega gradbenega podjetja Primorje. Kot je znano, se za ponovni zagon nekdanjega gradbenega velikana Primorje, ki je v stečaju od junija lani, močno zavzemata ajdovski župan Marjan Poljšak in del zaposlenih v nekdanjem gradbenem velikanu.

Vlada Alenke Bratušek je ideji o reševanju Primorja naklonjena: ob majskem obisku Ajdovščine je Mišič povedal, da potencial vidi predvsem v ohranitvi referenc ter inženirskega znanja, s katerim bi lahko konkurirali pri mednarodnih razpisih za velike gradbene projekte. Slovenija pa je, tako Mišič, v preteklosti izgubila preveč podjetij. In Mišič ne bi reševal le Primorja, po njegovem je mogoče rešiti tudi SCT, podjetje, ki je predvsem z avtocestnimi posli (ki jih je, kot kažejo izračuni, država več kot trikrat preplačala) postal državni gradbenik številka ena ...

Primer SCT: Telo umre, duša pa živi naprej, je večna

Mišič pravi, da je o Primorju govoril v kontekstu novega zakona o sistemski razdolžitvi podjetij, s katerim naj bi, tako Mišič za časnik Finance, preprečili umiranje podjetij. Kot je znano, mora ministrstvo za pravosodje do konca tega meseca pripraviti predlog zakona, ki bo urejal sistemsko razdolževanje podjetij, koprski Cimos pa je pilotski primer reševanja prezadolženega podjetja, ki še ima potencial za uspešno poslovanje.

Princip obujanja novega Primorja je Mišič pojasnil za Finance: podjetje gre v stečaj, vzporedno pa se ustanovi novo, na katero bi prenesli reference, znanje in inženirje. Lastniki podjetja bi postali upniki, podjetje pa bi delalo naprej in do konca izpeljalo posle. »Vernikom bi to pojasnil takole: telo umre, duša pa živi naprej, je večna,« pojasnjuje Mišič. Prepričan je, da bi taka podjetja lahko konkurirala na mednarodnih razpisih, poslovala naprej in odplačevala dolgove. »Nič ni zamujenega, tudi SCT je mogoče rešiti po tej poti,« dodaja.  

Kako do poslov (brez korupcije)

Ostaja pa odprtih kar nekaj vprašanj: koliko je ustanovitev »novega« Primorja smiselna, kdo bi to plačal in kje bi tako podjetje sploh lahko dobilo posle. Primer stečaja SCT kaže, da so njegove največje upnice državne banke (NLB je prijavila 580 milijonov evrov terjatev, stečajnik jih je priznal za 75 milijonov), ki bi tako obvladovale tudi 'novo' podjetje.

In od kod posli novemu-staremu gradbincu? Gradbeništvo je v upadu že od leta 2008, ker je državna malha bolj kot ne prazna, velikih investicij ni na vidiku. Za tuje investitorje pa Slovenija ni najbolj privlačna država. In prijave na mednarodnih razpisih? Poznavalci pravijo, da prijave za mednarodne razpise niso tako enostavne, saj pri velikih projektih vedno sodelujejo lokalni gradbinci. 

Naslednji pomislek: novo podjetje bi prek upnikov obvladovala država (oziroma politika), zato se bo njenemu vplivu na izide javnih razpisov težko izogniti. Kot je znano, so v preteklosti gradbinci radi sklepali take in drugačne dogovore (dvorec Zemono), kar jih kljub precenjenim cenam ni rešilo pred propadom ...

Poznavalci poleg korupcijskih tveganj opozarjajo še na dve težavi: večina gradbincev je v insolvenčnih postopkih, njihove reference pa ne nujno veljavne. V Financah pa izpostavljajo še vprašanje, kako bi novonastali (para)državni gradbinci pridobivali bančne garancije za dobro izvedbo del ob morebitnih uspehih na razpisih v tujini. Garancije finančno potopljenih domačih bank za tujino pač ne zadoščajo več ...


Se bo vpisal med črnograditelje?

Gašpar Gašpar Mišič naj bi pred skoraj 15 leti v vsaj šestih primerih prekršil soglasja Zavoda za kulturne dediščine (ZVKD) v Piranu in si na starejših hišah v Piranu privoščil nedovoljene gradbene posege in si prislužil prijave, je včeraj poročalo Delo. Z Mišičem oziroma njegovim podjetjem naj bi se pred dnevi začel ukvarjati novogoriški gradbeni inšpektorat, potem ko je bil koprski pred leti neuspešen: menda so poskušali začeti postopke zoper Mišiča, a so zaradi pritiskov nato vse ustavili. Kljub obsežnemu esemesu pa Mišič za Delo niti s stavkom ni pojasnil omenjenih primerov, poudaril je le, da je žrtev diskreditacij.

Po poročanju POP TV pa je sporna je tudi parcela nad Strunjanom, kjer želi Mišič postaviti vrtno lopo. Kot je pojasnil, lopo potrebuje, ker je do zdaj vse orodje, ki so ga tam pustili med pobiranjem oljk, izginilo ali pa je bilo odneseno. 

 

Deli s prijatelji